Divji prašiči v oborah: Za kulisami lova na divje prašiče
Lov na divje prašiče v Sloveniji razkriva kompleksne odnose med naravnimi in družbenimi interesi. S kolumno o problematiki reje divjih prašičev in sploh lova na divje prašiče v Sloveniji se odpira vrsta vprašanj, povezanih z vplivom na okolje, zdravje ljudi in etične pomisleke. Zelo malo ljudi v Sloveniji namreč ve, da v Kočevju, znotraj lovišča s posebnim namenom (LPN) Kočevsko, lovci v dveh oborah (vsaka po 1.000 hektarjev) vzrejajo divje prašiče izključno za turistični in trofejni lov ter prodajo trofej in mesa.
Lovišča s posebnim namenom (LPN) so bila v Sloveniji ustanovljena z namenom usmerjenega in nadzorovanega lova ter upravljanja divjadi. Bila bi naj mirne cone za prostoživeče živali. Upravlja jih Zavod za gozdove Slovenije. LPN naj bi služila ohranjanju biotske raznovrstnosti in prilagoditvi populacij v skladu z okoljsko nosilnostjo, vendar pa intenzivna vzreja divjih prašičev za lov v velikih oborah in letni kvotni odstrel divjih prašičev spreminjata to ravnovesje.
LPN Kočevsko obsega kar 68.537 ha površine. Znotraj lovišča imajo lovci dve obori za vzrejo divjih prašičev, ki ne predstavljata naravnih habitov, ampak sta umetni okolji, v katerih lovci namensko razmnožujejo divje prašiče. Izvajajo turistični in trofejni lov, ki sta namenjena domačim in tujim lovskim gostom. Lovski gostje, ki niso lovci, lahko tudi lovijo, a v spremstvu lovca z veljavno lovsko izkaznico. Da, prav ste razumeli. V Sloveniji lahko lovi kdorkoli, samo da je v spremstvu lovca. Pogoje in cenik za lovni turizem in trofejni določajo lovske družine, ki so upravljavke lovišč in upravičenke do dohodka od lova - v primeru LPN Kočevsko pa je to Zavod za gozdove Slovenije.
Lov na merjasce (samec divjega prašiča) poteka skozi vse leto, na svinje (samica divjega prašiča) od 1. julija do 31. januarja, lov na ozimce in lanščake (mladiči divjih prašičev) pa poteka skozi vse leto. Cena za lov na merjasca lahko doseže do 3.300 €. Dnevna lovna pristojbina znaša 50 € na dan. Če lovski gost zastreli merjasca, a ga ne najde, plača odškodnino 1.000 €. Trofeja, ki jo dobi lovski gost, običajno vključuje čekane, z možnostjo dodatnega plačila za kožo z glavo. Pogoni na divje prašiče se organizirajo za skupine najmanj 12 lovcev po pavšalnem znesku 200 € na osebo, ki vključuje organizacijo, pristojbino in odstrelnino.
Na podlagi vseh informacij je mogoče sklepati, da v LPN Kočevsko potekata organiziran in intenziven lovski turizem ter trofejni lov. Sistem točk za odstrel merjasca temelji na trofejni vrednosti, kar odpira vprašanja o vplivu takega lova na populacijo divjih prašičev in okolje.
V oborah na Kočevskem lovci umetno vzdržujejo visoke populacije divjih prašičev. To vodi do škod v kmetijstvu, konfliktov z drugimi prostoživečimi vrstami in vpliva na prehranske vire drugih živali. Takšen način upravljanja s populacijo divjih prašičev prinaša veliko negativnih posledic. Povečanje populacije divjih prašičev, bodisi s krmljenjem v naravi, bodisi z vzrejo v oborah, ki se potem prehranjujejo na kmetijskih površinah, ustvarja konflikte med ljudmi in divjimi živalmi. Z intenzivno vzrejo divjih prašičev za lov in obsežnim lovom, ki ga spodbujajo finančne nagrade, ogrožamo naravno stabilnost ekosistema.
Namesto ohranjanja ravnovesja se v Sloveniji spodbuja rast populacij, ki so nato predmet odstrela, kar ustvarja koristi za lovce, a škodo za naravo. Kvotni lov na divje prašiče, ki živijo v naravi pa je problematičen zaradi samega načina selekcije. Lovci za trofeje lovijo odrasle samce in samice, ki imajo pomembno vlogo v hierarhiji tropov divjih prašičev. Ko je naravni red porušen, se mlade samice začnejo razmnoževati prej in v večjem obsegu, kar vodi v povečano reprodukcijo in naraščanje populacije. Poleg tega so divji prašiči vsejedi in se lahko prilagodijo številnim okoljskim pogojem, kar pomeni, da se njihova populacija lahko hitro obnovi tudi po večjih odstrelnih kvotah. To pogosto vodi v začarani krog, kjer je lovska sezona vse intenzivnejša, vendar se populacija ne zmanjša dolgoročno, temveč celo raste zaradi naravne kompenzacije.
Lovske družine in Zavod za gozdove pridobivajo finančne koristi na več načinov. Poleg prodaje odlova in mesa divjih prašičev pridobijo tudi sredstva za povečanje odstrela ob izbruhih bolezni, kot je afriška prašičja kuga, kjer država financira lovsko orožje in stimulira višje kvote odstrela. To vodi do razmer, v katerih se lovci osredotočajo na povečanje populacij izključno za lastno korist, saj je lov na divje prašiče dobičkonosen. Pred dvema letoma je tedanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Jože Podgoršek, namenil lovcem 400.000 evrov za nakup specializiranega lovskega orožja, ki so ga ameriške vojaške sile prej uporabljale v Afganistanu. Pod pretvezo morebitnega izbruha afriške prašičje kuge so dvignili kvoto odstrela in lovcem ponudili po 100 evrov za vsakega dodatno ustreljenega divjega prašiča nad kvoto. Če je bilo meso zdravo, so ga lovci prodali, kar pomeni dvojni vir zaslužka. Ironično je, da med odlovljenimi prašiči ni bil ugotovljen noben primer okužbe, vse meso pa je šlo v prodajo. Ta praksa kaže, kako se finančni interesi pogosto postavijo pred trajnostno upravljanje s populacijami prostoživečih živali in skrb za naravno ravnovesje.
Kvotni odstreli v naravi živečih divjih prašičev in reja v lovskih oborah v Sloveniji odpirata številna vprašanja o ravnanju z našimi naravnimi viri, saj prostoživeče živali formalno pripadajo državi. V praksi pa lovska zveza, ki je nevladna organizacija in se financira iz različnih virov, izvaja vzrejo prostoživečih živali v oborah za lov in prav tako prodaja odlov ter meso živali v naravi, s čimer neposredno pridobiva finančne koristi. Te prakse odpirajo vrsto dilem in izzivov, ki bi jih morala javnost bolje razumeti.
Upravljanje s populacijo divjih prašičev bi moralo biti usmerjeno v ohranjanje naravnega ravnovesja in ne v izkoriščanje populacije za finančno korist, kar zahteva tako politične kot družbene spremembe.
Nevenka Lukić Rojšek
Društvo za dobrobit živali AniMa
Fotografija je simbolična: Dreamstime
Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.
Komentiraj
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.