Indeks živega planeta (Living Planet Index) je pokazatelj zdravja našega planeta in spremlja tisoče vrst po vsem svetu. Na žalost podatki kažejo na znatno zmanjšanje populacij prostoživečih živali. Nekatere regije so prizadete bolj kot druge, toda dejstvo je jasno: število sesalcev, ptic, rib, dvoživk in plazilcev se je zmanjšalo za skoraj dve tretjini v malo več kot 50-ih letih. Vsako leto poročila Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF) beležijo nadaljnji upad populacij številnih vrst.

Poročila WWF dokumentirajo povečanje pogostosti in intenzivnosti ekstremnih vremenskih pojavov, kot so suše, poplave, vročinski valovi in orkani. Te spremembe so neposredno povezane z naraščajočimi globalnimi temperaturami zaradi podnebnih sprememb. Vsako leto se povprečna globalna temperatura zviša, kar ima takojšnje in dolgoročne posledice za naravne ekosisteme in človeške skupnosti.

Podnebne spremembe so ključen dejavnik, ki prispeva k padcu biotske raznovrstnosti. Te spremembe povzročajo spremembe v temperaturi, padavinah in vremenskih vzorcih, kar vodi v izgubo ali preoblikovanje naravnih habitatov. Na primer, taljenje arktičnega ledu zmanjšuje življenjski prostor za polarne medvede, medtem ko vpliva tudi na sezonske dogodke v življenjskih ciklih rastlin in živali. Zgodnejše cvetenje rastlin ali migracije ptic lahko povzroči neskladja med vrstami, kar vpliva na opraševanje, prehranjevalne verige in razmnoževanje.

Poleg tega povečanje koncentracije CO₂ v ozračju vodi v zakisanje oceanov, kar negativno vpliva na morske ekosisteme, predvsem na koralne grebene in lupinarje. Spremembe podnebnih pogojev silijo vrste, da se preselijo v bolj primerna območja, vendar pa niso vse vrste sposobne migrirati, kar vodi v izumrtje lokalnih populacij.

Onesnaženost oceanov s plastiko je resen in naraščajoč problem. Trenutno je v oceanih več kot 150 milijonov ton plastike. Vsako leto se tej količini doda približno 8 milijonov ton plastičnih odpadkov. To je enako, kot če bi vsakih 60 sekund en tovornjak plastike odvrgli v morje. Približno 80 % plastičnih odpadkov v oceanih prihaja s kopnega, predvsem zaradi slabega ravnanja z odpadki in nezadostne reciklaže. Preostalih 20 % plastike prihaja iz pomorskih virov, kot so ribiške mreže in oprema. Poleg večjih plastičnih kosov je v oceanih tudi ogromna količina mikroplastike, ki nastane iz razgradnje večjih kosov plastike in iz izdelkov, kot so nekateri kozmetični izdelki in tekstil. Mikroplastika je še posebej problematična, ker jo zaužijejo morski organizmi, kar vpliva na celotno prehranjevalno verigo.

Sladkovodni ekosistemi se prav tako hitro spreminjajo zaradi onesnaževanja, regulacije vodotokov in prekomernega črpanja vode. Največji upad med vsemi ekosistemi je prizadel populacije sladkovodnih vrst, ki so v povprečju upadle za 84 % od leta 1970. Trend upadanja se nadaljuje, kar je zaskrbljujoče, saj so sladkovodni viri ključnega pomena za preživetje številnih vrst, vključno s človekom.

Tropski deževni gozdovi, ki pokrivajo le 7 % zemeljskega površja, vendar gostijo več kot 50 % vseh znanih vrst, so ena izmed najbolj kritičnih točk. Vsako leto se izgubi približno 12–13 milijonov hektarjev tropskih gozdov zaradi krčenja gozdov za kmetijstvo, sečnjo in druge dejavnosti. Amazonka, največji tropski deževni gozd na svetu, je izgubila približno 17 % svoje površine v zadnjih 50 letih.

Koralni grebeni, ki podpirajo približno 25 % vseh morskih vrst, so izjemno ogroženi. Približno 50 % koralnih grebenov je že izgubljenih zaradi posledic podnebnih sprememb, onesnaženja in prekomernega ribolova. Bledenje koral, ki je povezano z naraščajočimi temperaturami oceanov, je postalo pogostejše in intenzivnejše. Leta 2016 in 2017 je Veliki koralni greben v Avstraliji doživel dve zaporedni leti množičnega bledenja, kar je prizadelo več kot 50 % grebena.

Krčenje gozdov, degradacija tal in izguba mokrišč so procesi, ki se dogajajo hitro in so vsako leto bolj izraziti. Tropski deževni gozdovi, ki so ključni za svetovno biotsko raznovrstnost, izginjajo s hitrostjo več milijonov hektarjev letno. V Evropi je bilo od leta 1990 izgubljenih 30 % naravnih habitatov, predvsem zaradi kmetijstva, urbanizacije in infrastrukture. Populacije ptic, ki gnezdijo na travnikih, so od leta 1980 upadle za 57 %.

Izguba vrst ima večplasten in resen vpliv na človeštvo. Veliko število ljudi je odvisnih od naravnih virov hrane, kot so semena, žita, sadje in zelenjava. Opraševalci, kot so čebele, metulji in drugi insekti, igrajo ključno vlogo pri opraševanju pridelkov. Izginotje teh vrst privede do pomanjkanja hrane in povečane prehranske negotovosti. Izguba opraševalcev bi močno vplivala na kmetijsko proizvodnjo in bi povzročila upad pridelka številnih osnovnih živil.

Stara indijanska modrost pravi: "Zemlje nismo podedovali od svojih prednikov, temveč smo si jo izposodili od svojih otrok." Ta preprosta, a univerzalna resnica nas opominja, da je naš planet v resnici samo začasno v naši skrbi. Naša dolžnost je, da ga ohranimo in varujemo za prihodnje generacije. Vendar pa trenutni ekonomski interesi največkrat prevladajo nad ohranjanjem naravnega okolja, kar vodi v uničenje naravnih habitatov, drugih živih bitij, biosfere in posledično tudi človeka zaradi intenzivnega kmetijstva, predvsem živinoreje, lova, rudarstva, urbanizacije in industrijskega razvoja.

Nevenka Lukić Rojšek, predstavnica WWF v Sloveniji

Društvo za dobrobit živali AniMa

Fotografije: Dreamstime