Še zadnja v sklopu srečnih zgodb posvojenih psov v okviru projekta Srce za tačke prihaja z Obale. Pogovarjali smo se z Denijem Mermoljo iz Šmarij pri Kopru, ki je psičko Hel posvojil pred štirimi leti. "Za Hel sem izvedel preko oglasa za posvojitev na strani Lajke, društva za zaščito in pomoč živalim v stiski. Člani društva so Hel in še drugega psička pred tem dobili od nekega moškega. Podrobnosti, kaj se je z njo dogajalo mi niso poznane, pravijo pa, da je bila ena od najbolj preplašenih psičk, ki so jih kdaj rešili. Imela je tudi poškodovano levo uho," navaja Deni.

Hel je prišla v stanovanje, kjer je že bila ena psička. Kakšno je bilo njuno prvo srečanje?

Preden sem Hel posvojil, sem si veliko prebral o psihologiji psov in kako naj poteka spoznavanje dveh psov. Hel sem šel v Brezovico pri Ljubljani najprej sam spoznati, naslednjič pa je šla z mano še moja prva psička Kali. Skupaj smo odšli na sprehod. Nekaj dni za tem sem šel po Hel in jo pripeljal v Puče, kjer sem na travniku počakal, da mama pripelje Kali, da se ponovno srečata na nevtralnem terenu. Po srečanju smo šli še vsi trije na sprehod in potem domov, kjer ni bilo nobenih problemov. Sta se lepo ujeli.

Verjetno ste imeli kar precej dela z njeno socializacijo?

Drži. Precej dela in potrpljenja. Zelo mi je bilo v pomoč, da delam v gostilni nedaleč od doma, tako sem Hel jemal s seboj. Stranke so ji ponujale pasje priboljške, njena samozavest in zaupanje pa sta rastla. Sicer je še vedno previdna in ne zaupa vsakomur, je pa napredek viden vsakemu, ki jo je spoznal, ko sem jo komaj dobil.

Če se ne motim, so zdaj pri vas trije posvojenci? Kdo je tretji član "krdela"?

Tretji član krdela je Scooby, ki je k nam prišel dva tedna po posvojitvi Hel. Bil je mladiček mešanček, ki mi ga je babica pripeljala v varstvo. Pri nas je bil nekje en mesec. Ker se je zelo navezal na nas, sem se odločil, da ostane kar pri meni.

Kakšno življenje živi Hel danes? 

Kljub napredku je Hel še precej nezaupljiva in ne gre k vsakemu človeku. Po karakterju je zelo dominantna in se ne razume dobro s psičkami, ki jih ne pozna, sploh če slednja laja nanjo. Je pa zelo igriva, obožuje kopanje in piskajoče igračke, igranje s Scooby-jem in mano ter dolge sprehode. Je tudi potrpežljiva. Pasji mladički jo obožujejo. Največje veselje občutim, ko vidim to psičko, ki se je bala vsega, sproščeno tekati in se igrati.

Kako uspete ob ostalih obveznostih skrbeti za vse pse?

Vse je stvar prioritete. Ko rešim obveznosti, so na prvem mestu psi in redkokateri dan se zgodi, da ne bi  zmogel z njimi na daljši sprehod. Če res ne gre, mi pomagajo družinski člani.

Zakaj je posvajanje boljša izbira od kupovanja psov?

Živali niso predmeti, da bi se jih kupovalo, zato sem proti prodaji ali kupovanju živali. Veliko prodajalcev psov za svoje ‘’artikle’’ ne briga prav nič in jim pomenijo zgolj zaslužek, pasje mamice pa so "stroji" za rojevanje. Ko nekdo kupi psa, s tem podpira take ljudi, medtem pa v zavetiščih na posvojitev čakajo nič krivi psi, ki niso nič slabši od pasemskih.

Nekateri imajo kar veliko predsodkov do posvajanja psov s slabo preteklostjo, kot češ … "takega psa se ne da spraviti do tega, da bo živel normalno življenje". Kakšne so vaše izkušnje?

Kjer je volja je moč. Z veliko mero potrpežljivosti, dela in seveda znanja, lahko vsakdo pomaga psu postati tisto, kar je bil, preden so ga ljudje zlorabili. Slabih psov ni. Je pa potrebno vzeti v roke kakšno knjigo o psihologiji psov in vedenju psov, ali poiskati članke na internetu. Meni je to zelo pomagalo.