Ko veliko potuješ, iščeš in si želiš tistega, kar bo nate pustilo zares globok in nenavaden vtis. In potem sem spoznala Islandijo. Ljubezen na prvi, drugi, tretji in dvanajsti pogled. Dežela, ki je ne moreš primerjati z nobeno drugo. Če so turistični slogani običajno trivialni in komercialni, je islandski prav to, kar dežela je: dežela ognja in ledu.

Najmlajša evropska država (geološko) še vedno nastaja in se zaradi tektonske atlantske razpoke vsako leto poveča za 2 centimetra. Ko se sprehajaš po čudovitem Thingvellirju, narodnem parku, kjer so Islandci imeli prvi parlament, imaš občutek, da se sprehajaš po Zemlji v nastajanju.

Nenavadna pokrajina, ki so jo oblikovali vulkani in led, te pričaka že takoj po pristanku na letališču in takoj spoznaš, da je Islandija dežela, ki je ne moreš primerjati z nobeno drugo. Z oblikami, ki jih oblikujeta lava in led, zlahka začneš tudi verjeti v množico nenavadnih skrivnostnih bitij, skritih ljudi, v katere verjamejo Islandci. In veš: ja, ta dežela je res drugačna.

Islandci bližino lave tik pod površino izkoriščajo za celo vrsto stvari: peko kruha v fumarolah, izkoriščanje geotermalne energije za pridobivanje poceni elektrike in ogrevanja, in … za kopanje. Modra laguna - neskončna prijetnost tople geotermalne vode boža kožo kot svila zaradi vseh mineralov in soli iz globine zemlje v povsem naravnem okolju turkizne vode in črne lave.

Reykjavik je takšno prijetno presenečenje; majhna, obvladljiva najsevernejša prestolnica, nudi bogato kulturno življenje, odlično nakupovanje in živahno nočno življenje, ki ga prav razumejo le domačini in obiskovalci, ki se prepustijo »runturju« (kroženju iz lokala v lokal).

Okolica Reykjavika, t.im. »zlati krog«, pa pokaže tisto, po čemer je Islandija znana. Gejzirji, slapovi, ledeniki … teh pogledov se nikoli ne naveličaš.

Vsak nadaljnji dan te nekaj preseneti: čudovite črne plaže, sprehod po ledeniku, pod katerim spijo in se prebujajo vulkani, izjemna iznajdljivost domačinov, ribe, konzervirane na sto načinov, ledeniške lagune, ki namesto ovire na cesti postanejo turistična atrakcija, foto-safari na kite in srečanje z ribiči, slapovi in mavrice, množica pojavov, ki jih lahko tako od blizu opazuješ le na Islandiji. Za vsakim ovinkom nov pogled. In vreme? No, to je islandsko, in če ti ni všeč, počakaj pet minut, ko se spremeni. Ni napačnega vremena, so le napačna oblačila.

Islandija je lepa v vsakem letnem času. Tudi jeseni in pozimi, ko čakaš na severni sij. Zvečer se pomešaš z domačini ob kozarcu piva ali vikinški večerji. Na Islandiji ni nihče turist, le obiskovalec in popotnik. Islandija je za vse tiste, ki si želijo nekaj nenavadnega in lepega, zgodbic in užitka, ognja in ledu. Vsak dan nova zgodba, vsak dan nov veter v laseh, vsak dan nenavaden, vsak dan islandski.

Z ladjico po laguni med ledenimi ploščami.

Ledeniška laguna Jokullsarlon

Ko dočakaš severni sij

Polenovke; glavni vir dohodka ribičev in islandske kuhinje

Hiške, grajene s šoto in kamni, saj je lesa zelo malo, skoraj nič.

Na Islandiji živi tudi islandec, avtohtona pasma psa, ki je sem prišla že s prvimi vikinškimi priseljenci. Kuža je tipičen predstavnik nordijskega špica s pokončnimi uhlji in zavihanim repom. Prilagodili so se zahtevnim razmeram, njihova dlaka je izjemno vodoodporna, kar je zelo pomembno za življenje na tem področju. Islandec ni samo edinstven, ampak tudi redek, v petdesetih letih prejšnjega stoletja je bil rešen z roba izumrtja, nekaj njih je našlo dom tudi v Sloveniji. Pomembni so tudi v pastirstvu, prijazni do drugih živali in nežni do otrok ter izjemno navezani na svojega gospodarja.

To je Islandija: Vulkan pod skoraj kilometrom ledu, ki prekriva kakšnih 10 % dežele. Ledeniški jezik tvori laguno, iz fumarol in solfatar se nenehno kadi in ustvarjajo energijo. Dežela kot nobena druga.

Vsebina: Tina Mušič, Kompasova vodnica, zaljubljena v Islandijo in častni Viking št. 12339 z vikinškim imenom Hjalmgerðr

Fotografije: Dreamstime