Vsak skrbnik psa pozna tisti občutek, ko se dotakne svojega kosmatinca in se mu zazdi, da je nekaj drugače. Morda je smrček bolj topel, pes je manj igriv ali pa preprosto ni takšen, kot ga poznamo. Včasih gre le za utrujenost, drugič pa je lahko to znak, da se v njegovem telesu nekaj dogaja.

Povišana telesna temperatura pri psu ni bolezen sama po sebi, ampak odziv organizma na različne težave. Tako kot pri ljudeh je vročina pogosto znak, da se imunski sistem bori proti okužbi ali vnetju.

Kakšna je normalna temperatura pri psu?

Normalna telesna temperatura psa je nekoliko višja kot pri človeku in se običajno giblje med 38,0 °C in 39,0 °C. O povišani temperaturi govorimo, ko preseže 39,4 °C. Pomembno je vedeti, da topel smrček ali vroča ušesa še ne pomenijo nujno, da ima pes vročino. Najzanesljivejši način preverjanja je meritev telesne temperature.

Kako psu pravilno izmerimo temperaturo?

Najbolj natančno temperaturo izmerimo z digitalnim termometrom, ki ga previdno vstavimo v danko. Pred tem konico termometra namažemo z lubrikantom, na primer vazelinom ali oljem za dojenčke, psa pa poskušamo čim bolj umiriti.

Če je pes zelo nemiren, meritev ni vedno preprosta. V takem primeru je pomembno, da ga ne silimo in ne povzročamo dodatnega stresa. Če sumimo, da je bolan, je najbolje, da se posvetujemo z veterinarjem.

Kako prepoznamo vročino pri psu?

Poleg izmerjene temperature lahko na težavo opozarjajo tudi spremembe v vedenju. Pes z vročino je lahko:

• utrujen in brezvoljen,
• manj zainteresiran za hrano,
• bolj zaspan kot običajno,
• nemiren ali se trese,
• ima pospešeno dihanje,
• ima rdeče oči ali vroča ušesa in tačke.

Vsak pes je drugačen, zato je najbolj pomembno, da poznamo njegovo običajno vedenje. Ponavadi skrbnik prvi opazi, da “nekaj ni v redu”, še preden so znaki bolezni očitni.

Zakaj ima pes vročino?

Vzrokov za povišano telesno temperaturo je lahko veliko. Najpogosteje gre za:

• bakterijske, virusne ali glivične okužbe,
• vnetja različnih organov,
• okužbe prebavil, dihal ali sečil,
• poškodbe,
• zaužitje strupenih snovi,
• zaužitje zdravil ali hrane, ki za pse niso primerne.

Po cepljenju se lahko pri nekaterih psih za kratek čas pojavi rahlo povišana temperatura. To je običajno prehodno in mine v dnevu ali dveh, vendar je vseeno dobro spremljati počutje psa.

Posebna nevarnost: vročinski udar

V poletnih mesecih moramo biti še posebej previdni, saj ni vsaka “vročina” posledica bolezni. Vročinski oziroma toplotni udar nastane zaradi previsoke zunanje temperature ali pretirane aktivnosti v vročem in vlažnem vremenu.

Takšno stanje je lahko zelo nevarno in zahteva hitro ukrepanje. Pes se lahko močno sopiha, postane šibek, zmeden, lahko bruha ali celo izgubi zavest.

Še posebej ogroženi so starejši psi, mladiči, psi s prekomerno telesno težo ter brahicefalične pasme s kratkim gobcem, kot so mopsi in buldogi.

Kako lahko pomagamo doma?

Če ima pes nekoliko povišano temperaturo in ni videti resno bolan, mu omogočimo predvsem mir in dovolj sveže vode. Psa ne silimo k pitju, ampak mu pustimo, da pije po svojih potrebah.

Pri postopnem ohlajanju lahko pomagajo hladni oziroma vlažni obkladki na predelu tačk, ušes in vratu. Pomembno je, da psa ne hladimo prehitro, saj lahko to povzroči dodatne zaplete.

Česa nikoli ne naredimo?

Ena najpogostejših napak je, da skrbniki psu ponudijo zdravila za zniževanje temperature, ki jih uporabljamo ljudje. To je lahko zelo nevarno.

Zdravila za zniževanje temperature pri ljudeh so lahko za pse strupena in lahko povzročijo resne zdravstvene zaplete. Pred uporabo kakršnegakoli zdravila se vedno posvetujte z veterinarjem.

Kdaj je potreben takojšen obisk veterinarja?

Veterinarsko pomoč poiščite čim prej, če:

• temperatura preseže 41 °C,
• pes težko diha,
• je zelo apatičen ali se ne odziva normalno,
• bruha, se trese ali izgubi zavest,
• se stanje hitro slabša.

Pri nekaterih zdravstvenih težavah je hitrost ukrepanja ključna. Prej ko odkrijemo vzrok, večja je možnost za uspešno zdravljenje.

Naši psi nam pogosto ne morejo pokazati, kaj jih boli, zato je naša naloga, da jih opazujemo in poznamo njihove navade. Majhne spremembe v vedenju so lahko pomemben znak, da potrebujejo pomoč. Včasih je dovolj malo počitka in nege, drugič pa pravočasna reakcija lahko naredi veliko razliko za zdravje in dobro počutje našega štirinožnega prijatelja.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime