Ko pes na sprehodu zagleda nekaj zanimivega, se lahko v trenutku požene naprej. Povodec se napne, ovratnica zategne in naš prvi odziv je pogosto preprost: potegnemo nazaj. Toda kaj se v tistem trenutku pravzaprav dogaja v pasjem vratu?

Pasji vrat ni samo »opora za glavo«. Skozenj potekajo pomembne strukture, med drugim sapnik, požiralnik, krvne žile, živci in hrbtenica. Prav zato je pomembno, da pri izbiri opreme in ravnanju na povodcu pomislimo tudi na to, kakšen pritisk ustvarjamo na telo našega psa.

Ko se povodec napne, pritisk ni zanemarljiv

Če pes močno vleče, se sila povodca prek ovratnice prenese neposredno na vrat. Raziskave so pokazale, da se lahko pri različnih vrstah ovratnic pritisk na vrat precej razlikuje, prav tako pa na njegovo porazdelitev vplivajo material, oblika in način uporabe.

Posebej problematično je lahko sunkovito vlečenje oziroma popravljanje psa s povodcem. Tudi britansko združenje veterinarjev za male živali (BSAVA) med averzivne metode ravnanja uvršča sunkovite popravke s povodcem, uporabo zateznih ovratnic in podobne načine, ki temeljijo na neprijetnem pritisku.

To seveda ne pomeni, da moramo vsako ovratnico vreči v smeti. Dobro prilegajoča se ovratnica, ki jo uporabljamo odgovorno in brez sunkovitega zategovanja je lahko še kako uporabna.

Kaj pravi znanost o ovratnici in oprsnici?

Zanimiva je raziskava, v kateri so pri 52 psih primerjali vlečenje na povodcu pri uporabi ovratnice in oprsnice z navezavo na hrbtu. Psi so pri privlačenju s hrano pri oprsnici v povprečju ustvarili večjo in dalj časa trajajočo napetost povodca kot pri ovratnici. To pomeni, da tudi preprosta trditev »oprsnica je vedno varnejša« ni dovolj natančna.

Pomembno je tudi, kakšna oprsnica je uporabljena in kako se prilega psu. Novejši pregled raziskav iz leta 2026 opozarja, da lahko različne oblike oprsnic pritiskajo na različne dele telesa, neustrezno prilegajoča se oprema pa lahko povzroča drgnjenje kože ali omejuje gibanje.

Kaj pa oči in dihala?

Tu postane zgodba še posebej zanimiva. Pregled raziskav iz leta 2026 navaja študije, v katerih se je pri psih, ki so vlekli na ovratnici, povečal očesni tlak, medtem ko tega pri uporabi določene vrste oprsnice niso opazili. To je lahko še posebej pomembno pri psih z določenimi očesnimi boleznimi.

Po drugi strani pa ni dovolj dokazov, da bi lahko rekli, da običajno nošenje ovratnice povzroča poškodbe sapnika, ščitnice, vratnih žil ali hrbtenice. Prav tu je potrebna previdnost pri spletnih objavah, ki iz ene anatomske ilustracije naredijo precej bolj dramatičen sklep, kot ga trenutno podpira znanstvena literatura.

Najpomembnejše je, kako psa vodimo

Morda je zato najpomembnejše vprašanje pravzaprav nekoliko drugačno: ali lahko psa naučimo hoditi brez stalnega vlečenja?

Če pes ves sprehod vleče, ne glede na to, ali ima ovratnico ali oprsnico, bo na svojo opremo nenehno ustvarjal silo. Dobra vzgoja hoje na popuščenem povodcu zato ni pomembna samo zaradi lepšega sprehoda, ampak tudi zato, da zmanjšamo nepotreben pritisk na telo.

Pomembno je, da izbiramo opremo, ki se psu dobro prilega, jo redno preverjamo in prilagodimo njegovi velikosti, telesni zgradbi ter načinu gibanja. Posebej pri mladičih ne smemo pozabiti, da pes raste in da lahko oprema, ki mu je bila prav pred nekaj meseci, danes že postaja pretesna.

Ni vsaka ovratnica in ni vsaka oprsnica enaka

Zato odgovor na vprašanje, kaj je za psa boljše, ni vedno preprosto »ovratnica« ali »oprsnica«. Pomembni so oblika opreme, pravilna velikost, način uporabe, vedenje psa in predvsem sila, ki jo ustvarjamo s povodcem.

Če pes lepo hodi ob nas in povodec večinoma visi sproščeno, je obremenitev povsem drugačna kot pri psu, ki vsakih nekaj metrov sunkovito vleče proti drugim psom, ljudem ali zanimivim vonjavam. In prav zato je morda najbolj prijazna rešitev tista, ki je pogosto tudi najbolj dolgočasna: dobra oprema, pravilna namestitev in učenje psa, da mu ni treba vleči.

Na koncu namreč ni cilj, da psa na povodcu zadržimo z vedno večjo silo. Cilj je, da se nauči hoditi z nami tako, da povodec čim večkrat ostane sproščen. Ker je sprehod veliko prijetnejši, ko povodec povezuje dva prijatelja – in ne postane sredstvo za nenehno vlečenje.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: DepositPhotos