22.02.2021

Kaj so nam pred volitvami povedali v strankah vladajoče koalicije?

Kljub temu, da ima Slovenija veliko odprtih vprašanj, pa tudi konkretnih težav na področju zaščite živali, o tem pravzaprav nihče ne pove kaj dosti. Zato smo se v uredništvu našega portala pred parlamentarnimi volitvami 2018 odločili, da na politične stranke naslovimo zelo konkretna vprašanja, ki se dotikajo zaščite živali, dela zavetišč, zakonodaje, mučenja živali … Vprašanja smo sestavili v sodelovanju z društvi za zaščito živali in drugimi aktivisti na področju zaščite živali.

 

Za kaj si bodo prizadevali, v kolikor bodo vstopili v parlament? Kaj bi morale biti prioritete vlade, kako visoko kazen si zaslužijo mučitelji živali? To je bilo le nekaj vprašanj, ki smo jih vsem strankam postavili leta 2018. Odgovore smo skrbno shranili in prav je, da se nanje spomnimo tudi sedaj!

Kje smo, presodite sami. Kljub izzivom, ki jih je prinesla epidemija Covid-19, je vlada v zadnjem letu sprejela veliko odločitev, ki niso neposredno vezane na samo epidemijo. Kaj se je zgodilo na področju zaščite živali? V resnici čisto nič. Nedavno je bila Slovenija resda tik pred tem, da v zakon vnese nekaj sprememb in nadgradenj, a se to kljub obljubam takratne ministrice Aleksandre Pivec ni zgodilo.

Vprašanja, ki se dotikajo dobrobiti živali smo na vse stranke ponovno poslali jeseni 2020. Naklonjenost hitrim in nujnim spremembam delov zakona so izrazili v domala vseh večjih opozicijskih strankah, iz SDS in NSI pa odgovorov nismo prejeli nikoli. Zato se spomnimo njihovih odgovorov, ki so jih nam poslali PRED volitvami:

 



VPRAŠANJE: Verjetno veste, da ima Slovenija v letu 2018 enega bolj zastarelih Zakonov o zaščiti živali, vse sosednje države so medtem že odpravile evtanazije zdravih živali v zavetiščih, prepovedale so priklepanje psov na verige, zaostrile kazni na mučitelje živali ipd ... Zakaj po vašem videnju, živali v Sloveniji še vedno nimajo večjih pravic? Kaj bi bilo v trenutno veljavnem Zakonu o zaščiti živali  potrebno takoj popraviti / spremeniti / dodati, da bi bil dosežen največji učinek na dobrobit živali, pri čemer nimamo v mislih samo hišnih ljubljenčkov? 

 

SDS: Res je. Zakon o zaščiti živali je že relativno zastarel, zadnja novelacija zakona leta 2013 je uredila nekaj vidikov zaščite živali (poizkusi, trgovanje, registracija) ter tudi bolj podrobno uredila dejavnost društev, ki delujejo na tem področju in omogočila financiranje izvajanja javne službe v zavezi z zapuščenimi živalmi. Vseeno razprava o rešitvah in spremembah na tem področju ostaja v ozadju in menimo, da bi koraki naprej bili potrebni. Zagotovo je treba večjo pozornost nameniti ozaveščanju in izobraževanju ljudi ter striktnemu izvrševanju zakona. Tudi predlog za prepoved evtanazije zdravih živali v zavetiščih je korak v pravo smer.

NSI: Slovenija ima dober zakon o zaščiti živali. Usklajen je z evropskim pravnim redom. Je pa v parlamentarni obravnavi predlog novele tega zakona, ki predlaga prepoved usmrtitve zdravih živali v zavetiščih. Nova Slovenija bo tak zakonski predlog podprla.

 

VPRAŠANJE: Veliko mučiteljev živali v Sloveniji ostane nekaznovanih, nekateri dobijo denarno globo. Konkretno: Kakšna je po vašem mnenju primerna kazen za nekoga, ki denimo zanemari psa do te mere, da ga izsesajo klopi do smrti?

 

SDS: Za zavržna dejanja mučenja živali je potrebna najvišja kazen ter doživljenjska prepoved lastništva živali.

NSI: Takšen človek sodi za več let v zapor!


VPRAŠANJE: Zakaj imamo v Sloveniji 15 let po uvedbi zakona o obveznem čipiranju psov še vedno polna zavetišča neoznačenih psov? Kaj imate namen storiti, da se to v najkrajšem možnem času spremeni? 

 

SDS: Tako visoko število brezdomnih živali je v prvi vrsti predvsem posledica neodgovornosti lastnikov psov in v ta namen bi bilo treba več ukrepov usmerjati v ozaveščanje, izobraževanje in vzgajanje o odgovornosti, v naslednji fazi pa tudi v poostren inšpekcijski nadzor in ustrezno kaznovanje.

NSI: V zavetiščih niso največji problem psi, saj ravno zaradi čipiranja hitro najdejo njihove lastnike. So pa problem mačke, ki ga je mogoče odpraviti le s preprečitvijo nenadzorovanega parjenja. To je mogoče doseči z ozaveščanjem ljudi o pomenu kastracije in sterilizacije ter z njunim sofinanciranjem.


VPRAŠANJE: Kaj menite o organiziranosti zavetišč za zapuščene živali, ki so večinoma gospodarske družbe, katere pri delovanju pogosto zasledujejo dobiček?

 

SDS: Po veljavni zakonodaji je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, imetnik zavetišča pa je lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Izpolnjevanje predpisanih pogojev za začetek delovanja zavetišča ugotavlja upravni organ, pristojen za veterinarstvo, v upravnem postopku. Zakon tako pušča precej odprte možnosti za ustanovitev zavetišč, kjer lahko svoje mesto in zaslužek najdejo tudi bolj preračunljivi posamezniki.

NSI: Večina slovenskih zavetišč je organiziranih kot javni zavodi. Zakonodajo morajo spoštovati vsa zavetišča, ne glede na to, kako so organizirana. 

 

VPRAŠANJE: Na kakšen način bi uredili financiranje zavetišč za zapuščene živali? Novela zakona namreč predvideva doživljenjsko oskrbo zapuščenih živali - razen od lokalne skupnosti plačanih prvih 45 dni - v breme imetnika zavetišča. 

 

SDS: Zakon ne določa natančnejših načinov financiranja zavetišč. Zavedati se moramo, da so stroški, ki jih plačujejo občine za oskrbo živali, dostikrat zelo visoki. Občine namreč nimajo jasno predpisanega načina za zagotavljanje sredstev za to dejavnost. Zagotovo je razprava o financiranju zavetišč živali tista, ki bi jo veljalo odpreti v širšem prostoru, saj bi tudi na ta način, torej z ustrezno ureditvijo financiranja zavetišč, lahko dosegli, da do evtanaziranja povsem zdravih živali ne bi prihajalo.

NSI: V zakonu o zaščiti živali bi bilo treba zapisati, da lahko občina v primeru, če žival v zavetišču ostane več kot 45 dni, uvede takso za pokrivanje stroškov oskrbe zapuščenih živali. Ta strošek nikakor ne sme biti breme zavetišča, saj bi to vodilo v zlorabe.


VPRAŠANJE: Se vam zdi, da je nadzor nad izvajanjem zakonodaje v zvezi z zaščito in dobrobitjo živali s strani veterinarske inšpekcije zadosten? 


SDS:
Glede na dostopne podatke in medijska poročanja, ne.

NSI: Ne, potreben bi bil večji nadzor. Posledično bi morali imeti več inšpektorjev.


VPRAŠANJE: Ali bi podprli zakon, ki bi v klavnice uvedel obvezne kamere za preprečevanje zlorabljanja in mučenja živali pred smrtjo? 

 

SDS: Tudi tu je zakon jasen in ob ustreznem izvajanju inšpekcijskega nadzora omenjeni ukrep ne bi bil potreben. Menimo pa, da je potrebno temu vidiku zaščite živali nameniti večjo pozornost in nadzor, predvsem na področju obrednega zakola.

NSI: Da.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.