Reševalni pes je posebej šolan pes, ki pomaga reševati izgubljene, pogrešane, poškodovane ali ujete ljudi. Te pse pogosto uporabljajo v izrednih razmerah, kot so naravne nesreče, misije iskanja in reševanja ter operacije kazenskega pregona.

Reševalni psi so usposobljeni za opravljanje številnih nalog, sledenje s pomočjo vonja, iskanjem preživelih v porušenih zgradbah in odkrivanjem eksploziva ali mamil. Pomagajo lahko tudi pri reševanju iz vode, reševanju iz plazov in drugih naravnih nesrečah.

Veliko reševalnih psov je delovnih pasem, kot so nemški ovčarji, belgijski ovčarji, labradorci in zlati prinašalci. Te pasme so znane po svoji inteligenci, poslušnosti in močni delovni etiki. Za delo reševalnih psov pa se lahko šolajo tudi druge pasme in mešanci podobne velikosti.

Psi postanejo reševalni psi s pomočjo specializiranih programov usposabljanja, ki so zasnovani tako, da jih naučijo spretnosti, potrebnih za pomoč pri različnih vrstah reševalnih operacij. Da postane pes reševalec je potrebnih kar nekaj korakov:

1. Izbira: Prvi korak je izbira psa s pravim temperamentom, velikostjo in fizično sposobnostjo za določeno vrsto reševalnega dela. Pomembno je, da pes ni agresiven do ostalih psov in ljudi (tudi do otrok in starejših), da ne preganja divjadi, da ga ne motijo druge živali (kokoši, mačke ...) in da je psihično stabilen. Manj primerni so zelo veliki, težki psi in zelo majhni psi, zaradi težjega gibanja po ruševini in ovirah.

2. Osnovno usposabljanje poslušnosti: Vsi reševalni psi opravijo osnovno usposabljanje poslušnosti, da se naučijo ukazov, kot so sedi, ostani, pridi in glas. To usposabljanje postavlja temelje za nadaljevanje šolanja za iskanje in reševanje.

3. Usposabljanje iskanja in reševanja: Psi bodo opravili specializirano usposabljanje za učenje tehnik iskanja in reševanja, odvisno od vrste reševalnega dela, ki ga bodo opravljali. Psa, usposobljenega za reševanje iz plazov, bodo na primer naučili zaznati človeški vonj in se odzvati na znake z roko. V Sloveniji je v veljavi Pravilnik za preverjanje znanja in usposobljenosti šolanih reševalnih psov ter vodnikov, ki vsebuje pravilnik FCI (Mednarodna kinološka zveza) in IRO (Mednarodna organizacija reševalnih psov) z dopolnitvami. Izpiti so razdeljeni v stopnje, tako sta dve stopnji izpitov iskanja v ruševini (RH L A in RH L B) in iskanja pogrešanih oseb (RH FL A in RH FL B), dve stopnji iskanja zasutih v snežni plazovini (RH L A in RH L B) ter dve stopnji iskanja po sledi (RH F A in RH F B).

4. Usposabljanje za posebne naloge: Nekateri reševalni psi so deležni specializiranega usposabljanja za posebne naloge, kot je zaznavanje vonja človeških ostankov ali sledenje izgubljenim pohodnikom.

5. Izpit: Ko reševalni pes zaključi šolanje, mora opraviti še izpit, da dokaže svojo sposobnost opravljanja dodeljenih nalog v različnih scenarijih. Pri nas gre reševalni par lahko na akcijo, ko opravi preizkus na eni izmed zvez (na Zvezi vodnikov reševalnih psov Slovenije ali na Kinološki zvezi Slovenije). Izpiti vseh stopenj so sestavljeni iz vaj poslušnosti in premagovanja ovir ter iskanja oziroma sledenja. Poslušnost s premagovanjem ovir je pri vseh izpitih enaka. Nekoliko drugačen je program pri iskanju v snežni plazovini, kjer mora pes, znati hoditi za vodnikom po gazi, se pustiti dvigniti na transportno sredstvo in povsem mirno prenesti transport s helikopterjem, žičnico, ratrakom, … Vaje poslušnosti s premagovanje ovir pri ostalih izpitih pa vsebuje še naslednje vaje – prehod preko nestabilne deske na sodih, vodoravno lestev, plazenje skozi ohlapni tunel, prehod čez neprijeten material in prenos ter predajo psa. Zajemajo še prosto vodljivost, vajo sedi z odpoklicem, ustavljanje v prostor/stoj ter nato odpoklic, aport in odlaganje z motenjem. Iskanje poteka v ruševinah – deloma porušenih stavbah ali posebej zato prirejenem vadbišču, v naravi (večinoma v gozdu) in v snežni plazovini. Vse preizkušnje vodnika in psa se vpisujejo v posebno knjižico – Delovno knjižico reševalnega psa.

6. Nadaljevanje usposabljanja: Reševalni psi se morajo tudi po pridobitvi izpita nenehno usposabljati, da ohranijo svoje sposobnosti in ostanejo v najboljši fizični kondiciji. Preizkuse je potrebno osveževati na dve leti.

Kljub izrednemu razvoju znanosti in tehnologije, človek ni sposoben najti v ruševinah zasutega človeka. To pa uspešno naredi izšolan reševalni pes. Ob vsakem potresu, pri iskanju zasutih pod snežnim plazom, pri iskanju pogrešanih oseb v težko prehodnih gozdovih, je reševalni pes zaradi svoje izredne učinkovitosti neprecenljiv človekov sodelavec. Na splošno je za to, da postane pes reševalni, potrebno veliko časa, truda in tudi sredstev. Sodelovanje v Enoti reševalnih psov ni samo hobi, je način življenja.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime