Tako kot ptički se ženijo tudi mačke, ki bodo vsak čas začele kotiti legla nebogljenih mladičkov. Več kot polovica teh mladičev ne bo dočakala niti enega leta starosti, veliko jih pomre v prvih nekaj mesecih življenja zaradi bolezni, poškodb, zajedavcev, avtomobilov. Kaj lahko v zvezi s tem ukrenemo kot lastniki?

Mačke imajo neverjetno reproduktivno sposobnost.

Mačka ima dva do tri legla letno, v vsakem ima vsaj dva mladička, običajno štiri do pet, lahko tudi več. Na žalost jih velika večina ne dočaka pričakovanje življenjske dobe, velik del niti odraslosti ne. Mačke so spolno zrele že pri štirih mesecih, parijo pa se tudi v sorodstvu. Naslednja gonitev se lahko začne že en mesec po kotitvi.

Rešitev je enostavna.

Sterilizacija in kastracija sta rutinska in preprosta operativna posega, ki mački preprečita razmnoževanje. Močno zmanjšata verjetnost okužbe z mačjimi prenosljivi boleznimi, kastrirani samci se manj pretepajo, kar zmanjša tveganje za nastanek poškodb in ugriznih ran, ki so sicer zanje lahko usodne. Sterilizirane živali se manj klatijo, s tem pa se zmanjša možnost, da se izgubijo ali jih npr. povozi avto. Odsotnost nenehne gonitve in brejosti izboljša splošno počutje in kondicijo živali. Predvsem pa s tem kot odgovorni skrbniki prispevamo k zmanjšanju problematike zapuščenih živali.

Tako veleva tudi zakon …

Sterilizacija je osnova vsakega odgovornega lastništva živali. Zakon o zaščiti živali v 11. členu veleva vsem lastnikom živali, da morajo preprečiti rojstvo neželenih oz. tistih mladičev, katerim ne morejo zagotoviti oskrbe po tem zakonu. Za preobremenjevanje (ki je prepovedano) šteje, če samica koti pred dopolnjenim 14. mesecem starosti ali dvakrat v enem letu. V kolikor mačke živijo (tudi) zunaj, je to praktično nemogoče preprečiti drugače kot s sterilizacijo ali kastracijo.

Kdaj je primeren čas za poseg?

Čim prej, še rajši pa takoj. Zgodnja sterilizacija je pomembna iz vidika preprečevanja prenosa okužb in razvoja bolezni na reproduktivnem sistemu. Optimalno je za poseg poskrbeti še pred četrtim mesecem starosti, torej pred prvo gonitvijo. Operacija je popolnoma varna, če mačka tehta vsaj en kilogram – to težo ponavadi dosežejo že pred tretjim mesecem.

Cena ni več izgovor!

Nekateri so sicer mnenja, da sta ta dva posega draga, dejstvo pa je, da s tem enkratnim zneskom v višini 50–70€ močno izboljšamo kvaliteto življenja naše živali. Seznam dolenjskih občin, kjer trenutno potekajo sofinanciranja sterilizacij in kastracij lastniških živali, lahko najdete tukaj.

Tudi tiste, ki jih »samo hranimo«, je treba sterilizirati.

Za oskrbo nikogaršnjih živali se je potrebno obrniti na zavetišče, ki je pristojno na območju občine najdbe. Pomembno je, da jih kontaktiramo čim prej, ko na neki lokaciji opazimo neznano mačko, še preden iz ene »nastane« pet ali deset novih. Kljub temu, da se nismo sami odločili za lastništvo neke muce, smo avtomatsko prevzeli skrb zanjo, če smo jo začeli hraniti. Zato je prav, da tudi sicer poskrbimo zanjo, ji zagotovimo veterinarsko oskrbo in če je možno, kakšno zavetje. Samo hranjenje lahko naredi več škode kot koristi, saj ji omogoči boljše pogoje za razmnoževanje. Če potrebujete pomoč pri oskrbi prostoživečih mačk, kontaktirajte naše društvo na info@dzzz-nm.si, da vam priskrbimo opremo za odlov.

Lina Debeljak, v imenu Društva za zaščito živali Novo mesto

Fotografije: arhiv Društva za zaščito živali Novo mesto