Ko mačka išče dom: odgovornost, ki je ne smemo jemati z levo roko
Oddajanje domačih živali v nove domove je velika odgovornost. V želji, da živalim najdemo varen dom z ljubeznivimi ljudmi, nikakor ne moremo brez pogojev, ki morajo obvezno držati, če želimo živalim dobro.
Verjeti na prijazno besedo brez osebnega obiska doma je tvegano dejanje. In čeprav se morda zdi, da to opozorilo slišimo že prepogosto, resnica ostaja: še vedno se preveč živali odda v popolnoma neznane roke, brez vsakega preverjanja.

Ko ljudje najdejo žival in ji želijo pomagati
Ljudje z dobrimi nameni pogosto na družbenih omrežjih objavijo: »Podarim muco v dober dom.« Prvi, ki pokliče in obljubi skrb, žival dobi. A tu se zgodba za najditelja zaključi – za mačko pa se lahko šele začne nov krog trpljenja: pomanjkanje, neprimerno okolje, celo zanemarjanje.
Sodelujem v mnogih skupinah, kjer se oddaja mačke. Žal prepogosto vidim, da živali iščejo domove po napačnih kriterijih: po barvi, starosti – čim mlajše, čim bolj »prikupne«. O značaju živali nihče nič ne vpraša. O novih skrbnikih še manj.
Najboljša oddaja? Prvi, ki pride po žival in je »prijazen«. Čeprav s figo v žepu.
Odgovornih domov je vedno manj
V času kovida so ljudje iz zavetišč in društev posvojili ogromno živali. Tudi tisti, ki v resnici nimajo časa, da bi živalim posvetili vsakdanjo pozornost in skrb, ki jo potrebujejo. Mačka lahko živi 15 ali celo 20 let. Žal zdaj mnogi teh živali nimajo več kam dati. Življenjski tempo je nazaj: službe, dejavnosti otrok, vikendi na poti. Živali pa postanejo odveč.
Pogoji, ki jih žival potrebuje
Ko žival oddajamo, moramo pomisliti na vse:
- varno in mirno okolje,
- dovolj časa za druženje in igro,
- veterinarsko oskrbo,
- varen dom, ki bo zanje dom do konca življenja.
Mačka, ki pride v novo okolje, potrebuje prostor, kjer se lahko skrije, umiri, prilagodi. Potrebuje rutino, čisto mačje stranišče, hrano, vodo, veterinarsko oskrbo in – predvsem – odgovorne skrbnike.
Mačke se redko »same« izgubijo
Zakaj je toliko oglasov za izgubljenimi mačkami? Resnica je, da se mačke redko izgubijo same od sebe. Mi jih izgubimo. Nepremišljeno spuščanje brez nadzora, nevarnosti zunaj, promet, strup, psi brez nadzora, celo slabi ljudje – vse to so realne grožnje. Mladičev zunaj ne čaka nič dobrega.
Sterilizacija in kastracija – ključ do rešitve
Resnična rešitev za trpljenje mačk je zmanjšanje njihovega števila. Sterilizacija in kastracija sta nujna, če želimo manj zapuščenih živali, manj trpljenja, manj oglasov z »oddamo muco«. To ni stvar razkošja. Je stvar odgovornosti in sočutja.
Kdo bo glas živali, če ne mi?
Ko opozarjamo na odgovorno lastništvo, pogosto slišimo: »Saj to vsi že vemo.« A če bi res vsi vedeli in delali prav, danes ne bi imeli toliko trpljenja med živalmi. Zato bomo glasni še naprej. Če ne bomo mi, kdo pa bo?
Mojca Furlan
Društvo Reks in Mila
Fotografija: Dreamstime
Komentiraj
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.



