Včasih se zgodbe začnejo z bolečino, negotovostjo in strahom. A nekatere se kljub vsemu končajo tako, kot si želimo – z objemom, ki pove več kot tisoč besed. Takšna je tudi zgodba psa, ki se je po več kot petih mesecih iskanja vrnil domov.

Njegovo izginotje se je zgodilo na območju Funtane, kjer je pes nenadoma izginil brez sledi. Kar je sledilo, ni bila le običajna iskalna akcija, temveč dolgotrajna, čustveno naporna pot, ki je povezala ljudi iz različnih držav. Objave so se širile po družbenih omrežjih po vsej regiji, ljudje so delili informacije, preverjali vsako sled in se odzivali na vsako možno opažanje. Iskanje ni trajalo dneve ali tedne, temveč mesece. Vmes so se pojavile tudi informacije, da je pes končal celo v drugi državi. In prav vztrajnost, povezovanje ljudi in nenehno deljenje objav so na koncu pripeljali do preobrata.

Ko so mnogi že izgubili upanje, se je zgodilo tisto, kar si želi vsak skrbnik izgubljenega psa. Pes je bil najden v Nemčiji, živ in v dobrem stanju, ter vrnjen tja, kamor spada – domov, k svoji družini. Takšne zgodbe nas opomnijo na nekaj zelo pomembnega. Nikoli ne obupajte.

Pobegi se ne zgodijo po naključju

Čeprav nas takšne zgodbe napolnijo z upanjem, pa hkrati odpirajo pomembno vprašanje: kako preprečiti, da do pobega sploh pride? 

Večina pobegov ni naključnih. Pogosto so posledica radovednosti, strahu, dolgčasa ali močnega nagona po raziskovanju. Še posebej pri aktivnih pasmah, kot so haskiji, ki so znani po svoji samostojnosti in vztrajnosti. Pes ne razume nevarnosti tako kot človek. Odprt prostor zanj pomeni priložnost, ne tveganje.

Kako zmanjšati možnost pobega

Popolne varnosti ni, lahko pa naredimo veliko, da tveganje močno zmanjšamo.

1. Zanesljiva ograja
Ograja naj bo dovolj visoka in brez odprtin. Psi radi kopljejo, zato je pomembno preveriti tudi spodnji del. Če pes enkrat odkrije šibko točko, jo bo verjetno poskusil znova.

2. Vedno na povodcu, kjer je to potrebno
Tudi najbolj ubogljiv pes lahko reagira impulzivno. Nenaden zvok, divjad ali drug pes so lahko dovolj, da se odloči za beg.

3. Mikročip in identifikacija
To je ena najpomembnejših stvari. Če pes izgine, je prav mikročip pogosto tista vez, ki omogoči, da se vrne domov.

4. Mentalna in fizična zaposlitev
Pes, ki ima dovolj gibanja in miselnih izzivov, ima manj potrebe po pobegu. Dolgčas je pogosto tihi sprožilec.

5. Pozornost na stres in strah
Pokanje, nevihte ali neznano okolje lahko psa prestrašijo do te mere, da pobegne. V takih situacijah je pomembno, da ima občutek varnosti.

Če se zgodi najhujše – ne obupajte

Če pes izgine, je najpomembnejše, da ukrepamo hitro, a hkrati vztrajno. Obvestite zavetišča, veterinarje, objavite na družbenih omrežjih, natisnite plakate. In kar je najpomembneje – vztrajajte. Nekateri psi se vrnejo po dneh, drugi po tednih. Včasih, kot kaže ta zgodba, tudi po mesecih.

Vsaka zgodba se ne konča enako – a vsaka si zasluži priložnost

Zgodba o vrnitvi po dolgem času ni le lepa novica. Je opomnik, kako močna je vez med človekom in psom. In kako pomembno je, da zanjo skrbimo – z odgovornostjo, previdnostjo in predanostjo. Morda ne moremo preprečiti vseh pobegov. Lahko pa naredimo vse, da jih je čim manj. In če se že zgodi – nikoli ne obupamo.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija je simbolična: Dreamstime