20.10.2018

Trinožec Koli bo postal terapevtski pes!

Gregor Jus ima psička Kolija, ki je v prometni nesreči ostal brez tačke. Na našem portalu smo že neštetokrat predstavljali srčne zgodbe trinogih kužkov - večinoma je že šlo za posvojitve takih psov, na katere so se skrbniki ustrezno pripravili. Kaj pa če se nesreča zgodi v nepričakovanem trenutku? Kako se skrbnik sooči s tako nesrečo in novimi okoliščinami, smo želeli izvedeti v krajšem pogovoru. Gregorjevemu Koliju so po prometni nesreči amputirali tačko.

 

  

Kako ste se soočili s tem, da je Koli ostal brez ene nogice?

 

Sam sem se kar hitro soočil z posledicami in tudi z mojo neodgovornostjo, ki sem jo pripisal sebi. Za več kot polovico nesreče sem namreč kriv sam. Čeprav je bilo težko, sem moral situacijo nastalo čimprej sprejeti in se osredotočiti na Kolija - kako od nesreče sploh naprej?

 

Ta dogodek je verjetno prinesel kar nekaj stresa, pa tudi stroškov. Kako je potekalo zdravljenje?

 

Zdravljenje je potekalo počasi, saj smo pustili poškodovano tačko, po nasvetu veterinarja še slabe pol leta. Upali smo, da bo ukleščen živec imel še kaj prirastka in bi tako lahko Koli ponovno uporabljal vse štiri tačke. Potem smo Koliju tačko zaradi nenehne odprtosti in izpostavljenosti rane raznim bakterijam amputirali. Koli je zelo potrpežljivega in močnega karakterja. Kljub amputaciji se je precej hitro začel postavljati nazaj na noge in tekati ter prinašati igrače po dvorišču. Seveda ne na polno, kot je to pri borderjih značilno ampak, igrače, igra in delo so hitro bili spet na prvem mestu.

 

 

Medtem ste si verjetno veliko pozanimali o tem, kako izgleda sobivanje s trinožcem? Je bilo kaj več prilagajanja v začetku?

 

Glede prilagajanja se je naš kuža zelo hitro prilagodil na svoje tri tačke. Na začetku je bil to za nas velik šok, 'kako bo zdaj, kaj on sme, kaj ne sme, kaj bo Koli zmogel, kako mu olajšati hojo' ... Koli nam je pa kar hitro pokazal, da je še vedno isti kuža, ki še vedno rad teka, se igra in crklja.

 

Ste se morda kdaj zbali, da pa vi tega ne boste zmogli, ali ste dali Kolija na prvo mesto in se odločili, da boste storili vse, da mu omogočite dostojno življenje tudi vnaprej?

 

Storili smo seveda vse. Koli ima sedaj le malo slabše ravnotežje, kar se pokaže pri kakšnih nenadnih, hitrih gibih, kjer ga še malo zanese. Sicer se je na tri tačke odlično prilagodil in tudi ravnotežje vzdržuje dobro. Prav tako je pri teku postal malo počasnejši, kar je pa včasih tudi dobrodošlo, saj je težje psa umiriti, kot pa dvigniti motivacijo. V začetku smo se bolj prilagajali zaradi same rane in bolečin, drugo je ostalo vse enako. Koli še vedno skače v višino. Se pa pri kakšnih športnih aktivnostih hitreje utrudi oziroma potrebuje več krajših odmorov oz. počitka.

 

 

Kasneje sta se lotila tudi agilityja, ste mi povedali. 

 

Da. Z njim hodimo tudi na poligon, kjer teče normalno čez ovire, tunele in podobno. Teče toliko da zadovoljimo njegov nagon, potrebo po igri psa in potrošimo njegove atome energije. (smeh) Hkrati Koli hodi tudi v šolo poslušnosti in se pripravlja na izpit BBH. 

 

Kako psa sprejemajo mimoidoči? Je glede na to, da mu manjka ena nogica, ljudem na ulici morda kaj bolj "zanimiv"?

 

Ljudem na ulici je to res posebno, zelo so razneženi. Kakšne gospe kdaj rečejo "bogi kuža", ampak temu še zdaleč ni tako. Drugače pa prihajamo iz podeželja in hodimo tudi v hribe, kjer je zanj primerna pot. Tukaj smo zdaj malo bolj omejeni, saj je po kamenju lahko zanj hoja zelo neprijetna, zato se takšnim potem izogibamo. Ljudje pogosto sploh ne opazijo te njegove "hibe", razen ko se pride h komu pocartat. So pa ljudje vedno navdušeni, ko vidijo kužka s tremi tačkami, ki pogumno stopa proti vrhu hriba.

 

 

Kako pa sicer izgleda en vajin vsakdanjik? Imata kak poseben hobi?

 

Doma imamo majhno kmetijo, s tem pa tudi ograjeno veliko dvorišče. To za seboj potegne ogromno gibanja in druženja, nagajanja kokoškam, mucam in še komu. Imamo tudi še eno psičko, s katero sta res najboljša prijatelja. Skupaj sta dobra ekipa dveh prijaznih kužkov, sta pa precej dobra v izsiljevanju igrač in cartanja. (smeh) Če ju ne zaposlimo sami, se zelo rada sama. Hodimo na sprehode, tečaje, treninge, v zimskem času se pogosto zaposlita tudi s kakšno didaktično igračo za pse. Drugače pa nas oba psa tudi redno spremljata pri obiskih sorodnikov, prijateljev tako, da jima družbe in veselih trenutkov nikoli ne zmanjka. Hkrati pa se naš trinožni kuža trenutno še izobražuje za terapevetskega psa in bo lahko prihodnje leto že obiskoval javne ustanove in razveseljeval ljudi.

 

Kaj svetujete nekomu, ki morda ob branju tega sestavka razmišlja, da bi v svoj dom sprejel trinogega psa?

 

Ljudem, ki se odločajo za posvojitev trinožcev svetujem, da jih naj imajo samo iskreno radi in naj jih ne zanemarjajo. Delati s trinožci je enako kot delati z vsemi ostalimi psi.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.