03.05.2021

KOLUMNA DRUŠTVA ANIMA

 

Piše: Nevenka Lukić Rojšek - Društvo za dobrobit živali AniMa

 

 

“Kosmatincem je vseeno, če ste revni ali bogati, majhni ali veliki, mladi ali stari. Vseeno jim je, če niste pametni, popularni, dobri šaljivci, atleti ali prijetnega videza. Vašemu psu ste v vsakem primeru najboljši, najpametnejši, najbolj prijazen človek na svetu. Vi ste njegov prijatelj in zaščitnik”. (neznani avtor)

 

V Sloveniji je med najpogostejšimi hišnimi ljubljenčki zagotovo pes. Prav nobena vrsta živalskega kraljestva se ni človeku približala in prilagodila tako kot pes. Pes je bil namreč udomačen prvi izmed vseh živali, približno 15.000 let p.n.š.

 

Slovenija je po uradnih ocenah pasja dežela, po številu psov na gospodinjstvo sodimo v evropski vrh, psa naj bi imelo vsako tretje gospodinjstvo. Uradno je v Sloveniji registriranih 238.024 psov, od tega kar 41 % mešancev. Več kot 10 % psov je še vedno neregistriranih. Okoli 10.000 psov v Sloveniji pa je privezanih na verige ali zaprtih v pesjake za vse življenje. Pse uporabljamo kot družabnike, reševalce, terapevte, vodiče, policiste, vojake, itd., a jih tudi privezujemo na verige in zapiramo v majhne pesjake ter jih tako prisilimo na omejitev njihovega naravnega vedenja in potreb, kar povzroča psihične in fizične težave

 

Živali imajo po naši sedanji zakonodaji, v letu 2021, status stvari in lastnine, kar je za živali krivično in škodljivo, saj lahko lastnik z njimi prosto razpolaga in ravna z njimi na način, ki je določen v okviru minimalnih zakonsko postavljenih omejitev. Večino teh omejitev in način ravnanja ureja matični predpis s tega področja, to je Zakon o zaščiti živali, Pravilnik o zaščiti hišnih živali pa določa pogoje glede priveza psov. Zakon o zaščiti živali je bolj kot živalim namenjen ljudem.

 

Slovenija je lansko leto vnesla v Stvarnopravni zakonik člen, s katerimi priznavamo živalim status čutečega bitja. A v Zakonu za zaščito živali se ni spremenilo prav nič, še vedno zakon določa dolžino priveza in minimalne zahteve za pesjake.

 

V Sloveniji živi okoli 10.000 psov, ki so 24 ur na dan, 7 dni v tednu, v pripeki, v ledenem mrazu, neprimerno hranjeni, nikoli sprehajani, z vedenjskimi in fizičnimi težavami, brez interakcije s človekom ali okolico priklenjeni na verige ali zaprti v premajhne pesjake. Pozimi jih veliko zmrzne, poleti jih veliko umre zaradi vročinskega udara oz. srčnega zastoja, pogosteje imajo obolenja ledvic in srca. Popolnoma so ranljivi za druge živali in ljudi, saj se ne morejo umakniti.

 

Najmanj psov na verigah je v osrednji slovenski regiji. Drugod je stanje še vedno zelo žalostno. Največ privezovanja na verige je seveda na ruralnem območju, kjer so lastniki še vedno »tradicionalno« prepričani, da »pes sodi le na verigo«. 

 

Zakon o zaščiti živali in Pravilnik o zaščiti hišnih živali določata pogoje, ki nikakor niso v korist živali, temveč samo v korist lastnika. Medtem v Sloveniji več kot 10.000 psov in še vsi tisti, ki niso čipirani in za katere ne vemo, živi živemu čutečemu bitju nevredno življenje. Društva za zaščito živali v Sloveniji najpogosteje obravnavamo primere, ko lastniki ne zagotavljajo ustrezne prehrane, nege in zdravljenja. Nekateri psom sploh ne odstranjujejo zajedavcev, jih puščajo nezavarovane pred padavinami, vetrom, mrazom in soncem ali pa ne čistijo redno njihovih prostorov ter jih tako prisilijo, da živijo v svoji umazaniji. Najbolj pogosti so primeri prijav zaradi priveza, ki je bodisi začasni ali stalni, in psov zaprtih v premajhne pesjake. 

 

V Sloveniji še ni bilo ministra, ki bi se zavzel za dobrobit živali. Aprila 2019 smo na Ministrstvo na kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predali več kot 10.000 podpisov državljanov proti privezom in neustreznim pesjakom. Tedanja ministrica je obljubljala, da je to področje potrebno nujno urediti, saj so psi čuteča bitja in je takšno ravnanje psihično in fizično mučenje. Vendar pa na žalost Ministrstvo za kmetijstvo ne preučuje več možnosti oziroma rešitev za prepoved verig in pesjakov, ker po zadnjem javnem odgovoru Ministrstva za kmetijstvo v Sloveniji še ni napočil čas za to spremembo, saj je »tradicija« privezovanja psov in zapiranja v neustrezne pesjake še vedno močno zakoreninjena. Sedanji minister za kmetijstvo meni, da so spremembe zakona o živalih samo »pogledi« društev za dobrobit živali, medtem ko imajo njegovo deležniki svoje poglede. Kot bi laik rekel zdravniku specialistu, ki se leta ukvarja z določeno boleznijo in jo zna pozdraviti, da je uspešen način zdravljenja samo njegov pogled. Le kaj na to porečejo ministri drugih držav, ki so verige in pesjake že zdavnaj odpravili?

 

Kruta tradicija mučenja psov napram življenju, ki ga je vredno živeti? Kakšen je odnos do problematike nevestnega zapuščanja živali je stvar etike vsakega posameznika, a predvsem stvar države. Veliko psov rešimo iz nemogočih razmer, a vedno znova zaradi zastarelega in krutega zakona, ostaja še več psov, ki še vedno trpijo zaradi človekove nevestnosti in umetno privzgojenega prepričanja o manjvrednosti drugih živih bitij.

 

Nevenka Lukić Rojšek, Društvo za zaščito živali AniMa

 


Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.

 

Deli s prijatelji

Komentiraj