KOLUMNA DRUŠTVA ANIMA
Piše: Nevenka Lukić Rojšek - Društvo za dobrobit živali AniMa
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je Lovski zvezi Slovenije (LZS) in Zavodu za gozdove (ZGS) znova uresničilo želje ter izdalo dovoljenje za odstrel 222 medvedov, ki se pričenja zdaj, brez možnosti pritožbe na Upravno sodišče.
Le zakaj je medved v Sloveniji tako pogost lovski plen, čeprav ga varuje kup zakonov? Od turističnega lova se lahko v blagajne lovcev in ZGS nateče tudi po več sto tisoč evrov na leto. Z mrtvim medvedom se da odlično zaslužiti, čeprav sodi v Evropi med izumirajoče vrste, ker predstavlja lovcu imeniten objekt za lovski šport. Zaradi varnosti lovca ga ustrelijo z varne razdalje iz lovskih prež. Domači in tuji lovci za medvedjo trofejo odštejejo do 6.000 EUR in več. Pri mrtvem medvedu ima kožuh zdaleč največjo vrednost, njegove tace so draga delikatesa. Medvedje meso sodi v vrh gastronomske ponudbe in je najdražja divjačina.
ZGS v sodelovanju z LZS pripravlja načrt za upravljanje divjadi in vsako leto predvidi večji odstrel kot leto poprej. Za ZGS je namreč pomembna predvsem proizvodna funkcija gozda in ga druge funkcije ne zanimajo kaj dosti. Poleg lesa pa v proizvodno funkcijo spadajo tudi gozdne živali.
Medtem ko so lovci govorili o zaščiti medveda in tako upravičevali njegovo krmljenje, je bil vseskozi njihov pravi cilj, da medved znova postane in ostane redna lovna divjad. V bližino naselij medveda privablja intenzivno krmljenje lovcev, ki medveda navajajo na lahko dostopno hrano, da bi ga lažje uplenili – medveda ustrelijo, ko pride po hrano.
Po tem, ko so lovci in rejci izsilili neustavni interventni zakon leta 2019-2020 in pobili več kot 200 medvedov ter dodatno pobili 113 medvedov v okviru lanskoletnega dovoljenja MOP, je upravno sodišče znova ugotovilo, da »je v konkretnem primeru izkazana ne samo težka popravljivost škode, ampak celo nepopravljivost škode, kajti odstreljenih medvedov, kot strogo zavarovane živalske vrste, ne bo mogoče nadomestiti, pri čemer uboj vsake posamezne živali, ki je zavarovana na nacionalni in mednarodni ravni, pomeni neprecenljivo in nenadomestljivo škodo«.
KAJ LAHKO STORIMO?
Pozivamo vas, da tudi sami nekaj storite ter svoje nestrinjanje s kvotnimi poboji medvedov (pa tudi vseh drugih prostoživečih živalih vrst, če tako menite) izrazite tako, da pošljete spodnje sporočilo na sledeče naslove:
1. Lovska zveza Slovenije: lzs@lovska-zveza.si
2. Ministrstvo za okolje: gp.mop@gov.si
3. Ministrstvo za kmetijstvo: gp.mkgp@gov.si
4. Vlada RS: gp.kpv@gov.si
"Spoštovani,
Slovenija s podporo vlade in pod pritiski interesnih skupin (živinorejci, kmetje, lovci, ZGS, prodajalci in izvozniki divjačine) redno krši Habitatno direktivo, Resolucijo Evropskega parlamenta, kot tudi lastno nacionalno zakonodajo ter razsodbe sodišča EU v zvezi s kršenjem Habitatne direktive v članicah EU in sicer z izdajanjem nezakonitih dovoljenj in drugih aktov za vsakoletno kvotno pobijanje zaščitene vrste rjavi medved. Letos naj bi lovci, z dovoljenjem MOP, znova nezakonito odstrelili 222 medvedov. Lansko leto so lovci na osnovi nezakonitega dovoljenja MOP v enem mesecu od izdaje dovoljenja do začasne zaustavitve tega nezakonitega dovoljenja s strani Upravnega sodišča pobili 113 medvedov.
Za utemeljitev kvotnih pobojev medvedov je Slovenija sprejela Strategijo upravljanja rjavega medveda (ursus arctos) v Sloveniji za obdobje 2019–2028, ki je bila pripravljena na osnovi strokovno sporne in nepotrjene ekspertize Strokovna izhodišča za upravljanje rjavega medveda (Ursus Arctos) v Sloveniji (obdobje 2020-2023), kljub nestrinjanju nevladnih organizacij v javnem interesu.
V obdobju od poletja 2019 do pomladi 2020 so na osnovi nezakonitega in neustavnega interventnega zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo šele eno leto po razglasitvi zakona oziroma podaji pobude nevladnih organizacij za presojo ustavnosti, potem ko MOP ni upošteval protestov državljanov ter Peticije proti interventnemu zakonu o odvzemu 200 medvedov in 11 volkov, sprejetemu 20.junija 2019, pobili 165 medvedov in 11 volkov.
Kljub razsodbam Upravnega in Ustavnega sodišča, ki sta doslej vedno razsodila v prid zaščite medvedov in izdana dovoljenja razveljavila oziroma označila za neustavna, se kvotni poboji medvedov v Sloveniji izvajajo vsako leto, le dokumenti in na hitro sprejeti zakoni, na osnovi katerih se poskuša te poboje legalizirati, so vsakič nekoliko drugačni, vendar vedno z enakim ciljem – kljub temu, da upravičenosti kvotnih odstrelov doslej še niso uspeli dokazati in redno kršijo Habitatno direktivo. NVO in javnost pa se iz odločanja o upravljanju z velikimi zvermi izključuje.
Slovenija določa kvoto za odstrel na osnovi spornega štetja medvedov s strani lovcev, opravičuje odstrele z družbeno nesprejemljivostjo medvedov na področjih, kjer prihajajo ali bi lahko prišli v stik s človekom, medvede pa pobijajo v njihovih osrednjih habitatih, kjer praktično nimajo stikov s človekom. Hkrati ne ukinejo krmljenja medvedov, ki bi naravno uravnovesilo populacijo medvedov v Sloveniji, saj s tem omogočajo lovcem lažji ulov medvedov v bližini krmišč in poskušajo legalizirati lov na medveda na račun povečanja populacije s krmljenjem. Dobiček na račun pobojev medvedov imajo lovci, ZGS ter zasebni ponudniki in izvozniki divjačine. LZS in lovske družine ponujajo tudi storitev lovskega turizma domačim in tujim lovcem ter tako realizirajo dodaten zaslužek na račun pobojev zaščitene živalske vrste. Podatki o zaslužku pa so znani samo za 10% lovišč s posebnim namenom – kjer je bil v letu 2019 prihodek od lova in prodaje mesa ter trofej 2,3 mio EUR, medtem ko za 90% lovišč tega podatka ne uspemo pridobiti, prav tako ne vodijo ali ne želijo razkriti ločene evidence o zaslužku iz naslova odstrelov medvedov.
Ugotovljeno in dokazano je bilo, da povečevanje populacije medvedov ne vpliva na število škodnih primerov na človekovem premoženju, čeprav je bil to največkrat argument ZGS za poskus legalizacije kvotnih pobojev. Škodo je možno omejiti z vrsto zaščitnih ukrepov, ki pa se ne izvajajo, vlada jih je ukinila zaradi preusmeritve sredstev v aktivnosti proti epidemiji ali pa se izvajajo v zanemarljivem obsegu pod pretvezo visokih stroškov – ki pa ne vzdrži, saj je država kljub 100% financiranju ukrepov s strani EU in 100% nadomestila škode s strani medveda slovenskim kmetom omogočila »le« 80% financiranje teh ukrepov, živinorejci pa ukrepov večinoma ne nameravajo izvajati.
Ministrstvo za okolje in prostor pozivamo, da TAKOJ ukrepa v prid spoštovanju Habitatne direktive v Sloveniji ter opozori vse deležnike, da spoštujejo razsodbo Vrhovnega sodišča EU v zvezi z interpretacijo Habitatne direktive.
Medvede v Sloveniji uporabljajo kot predmet politične in medijske manipulacije ter kot vir zaslužka (lovski turizem, prodaja trofej, mesa, krzna), zato vas pozivamo, da v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepate v prid spoštovanju Habitatne direktive v Sloveniji in ohranjanju kakovostnega naravnega okolja za sedanje in prihodnje rodove.
Pozivamo vas, da spoštujete razsodbo Vrhovnega sodišča EU, ki je na pobudo Višjega sodišča na Finskem pripravilo interpretacijo člena v Habitatni direktivi o izjemah, ki dovoljuje nadzor velikih zveri z odlovom.
Prav tako vas pozivamo, da rejcem še bolj konkretno sugerirate dobre prakse sobivanja z velikimi zvermi (medved, volk, ris,) – z uvajanjem ukrepov za učinkovito zaščito velikih zveri ter doslednim spoštovanjem določil Habitatne direktive.
Nacionalni ukrepi, ki kršijo pravo EU:
- Dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor št. 35600-107/2021-2550-14 za odstrel 222 rjavih medvedov (Ursus arctos) iz narave za obdobje do 30. septembra 2022;
- Dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje ARSO št. 35601-108/2020-15 za odstrel 220 rjavih medvedov (Ursus arctos) iz narave za obdobje do 30. septembra 2021;
- Dovoljenje (ARSO), št. 35601-44/2020 – 26 o ukrepu odvzema 115 osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave za obdobje do 30. septembra 2020 (št. 35601-44/2020 - 26 z dne 09.06.2020) - Interventni zakon o odvzemu 200 osebkov vrste rjavi medved (Ursus arctos) in 11 osebkov vrste volk (Canis lupus) iz narave, sprejetemu 20.6.2019;
- Strategija upravljanja rjavega medveda (Ursus arctos) v Sloveniji za obdobje 2019–2028;
- Strategija upravljanja rjavega medveda (Ursus arctos) v Sloveniji za obdobje 2020–2030.
Pravo EU, ki je kršeno:
- Direktiva o habitatih zagotavlja varstvo medveda in sicer v Prilogi II (Živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja) ter v Prilogi IV (Živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, ki jih je treba strogo varovati). V Dodatku II so naštete vrste, za ohranitev katerih zahteva Evropska unija posebno odgovornost. Obvezno varstvo se zahteva za vrste, ki so označene kot prednostne. Vrste, navedene v Dodatku II, je treba ohranjati z ustanavljanjem posebnih varstvenih območij (SAC), ki se potencialno, po vrednotenju na ravni Evropske unije, vključujejo v omrežje Natura 2000. Strogo varstvo vrst navedenih v Dodatku IV opredeljuje 12. člen. Prepovedane so vse oblike namernega lova ali ubijanja osebkov v prosti naravi, povzročanja motenj, trgovanja in slabšanja kakovosti njihovega življenjskega prostora.
- Resolucija Evropskega parlamenta o varstvu rjavega medveda (European Parliament Resolution on the protection of the brown bear (Ursus arctos) in the Community (A3- 0154/94)).
- Lizbonska pogodba živali prepoznava kot čuteča bitja, Evropska komisija pa njihovo dobro počutje vidi kot eno temeljnih vrednot EU, 13. člen Pogodbe o delovanju EU pa države članice zavezuje, da te skrbijo za dobrobit živali.
- Listina EU o temeljnih pravicah – 37. Člen Varstvo okolja: V politike Unije je treba vključiti visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, ki se zagotavljata v skladu z načelom trajnostnega razvoja.
S spoštovanjem,"
Hvala za vašo pomoč in pošiljanje sporočila v znak nestrinjanja s poboji 222 medvedov od marca do septembra 2022 na naslednje elektronske
naslove:
1. Lovska zveza Slovenije: lzs@lovska-zveza.si
2. Ministrstvo za okolje: gp.mop@gov.si
3. Ministrstvo za kmetijstvo: gp.mkgp@gov.si
4. Vlada RS: gp.kpv@gov.si
Nevenka Lukić Rojšek, Društvo za zaščito živali AniMa
Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.
