02.03.2020

KOLUMNA DRUŠTVA ANIMA

 

Piše: Nevenka Lukić Rojšek- Društvo za dobrobit živali AniMa


Medved plača s kožo, pravi pregovor. "Pri mrtvem medvedu je kožuh zdaleč največja vrednost. Glave ne odiramo, to opravi preparator, strokovno in po svoji želji. Noge se odsekajo v gležnjih, da ostanejo stopala pri koži cela, neodrta. Za trofejo velja pri medvedu koža, lobanja in podočnjaki. Tisti, ki medveda jedo, trdijo, da sta meso in juha zelo podobna govejemu. Samo premagati moraš predsodek, ki se ti vsiljuje, ker je to nenavadna jed in ker je medved mrhovinar." (Medved v Sloveniji; L. Švigelj)

Komisija državnega sveta za kmetijstvo je pred dvema tednoma sprejela predlog zakona o spremembah zakona o interventnem odstrelu medvedov in volkov, ki predlaga odstrel 220 medvedov (in odvzem dodatnih 20) ter 30 volkov. Predlagatelj sprememb je član SLS in državni svetnik Branko Tomažič, ki je tudi član delovne skupine za spremljanje politik upravljanja z velikimi zvermi v Sloveniji. Redno se srečava na sejah delovne skupine, ki poteka ure in ure; udeležujemo se skupnih aktivnosti, kjer naj bi iskali rešitve za sobivanje z medvedom in volkom. O predlogu zakona nismo bili obveščeni, prišel je iznenada. Predlog temelji na analizi živinorejca Aleša Hvalca, ki je prav tako član delovne skupine kot predstavnik nevladne organizacije Društva rejcev in še marsikatere druge interesne skupine.

AniMa zastopamo stališče, ki nasprotuje kvotnim odstrelom z zlorabo interventnega zakona, prav tako rednim Odlokom, ki kvotno določajo odstrel medvedov in volkov. Leta 2018 je izvršitev Odloka zaustavilo upravno sodišče, ker Ministrstvo za okolje in prostor ni uspelo dokazati družbene nesprejemljivosti medveda in volka v primeru preštevilčne populacije. Z interventnim zakonom 2019, ki je odredil za odstrel povsem enako število živali kot odlok 2018 in je bil predlagan na osnovi 3.000 podpisov za poboj, je vlada kar zaobšla možnost pritožbe, čeprav je bila družbena sprejemljivost volka in medveda dokazana s 14.500 podpisi peticije proti temu interventnemu zakonu. Od lanskega poletja na Ustavnem sodišču čaka pritožba na interventni zakon 2019, Državni svet pa je na seji, 26.2.2020, že sprejel predlog novele zakona o interventnem odvzemu dodatnih 220 medvedov in 30 volkov iz narave.

V sodbi Sodišča EU je navedeno, da je kvota, ki omogoča usmrtitev skoraj 15% populacije volkov, nedvomno škodljiva za ohranitev populacije, pri nas pa lovci nadaljujejo z uresničevanjem zakona o interventnem odvzemu rjavega medveda in volka iz narave (odstrelijo več kot 15% populacije volka in 20% populacije medveda). Doslej so po njem odvzeli več kot 165 medvedov in pet volkov. Zavod za gozdove je leta 2019 skupno zabeležil smrtnost 12 volkov, od tega jih je bilo sedem odstreljenih, pet jih bilo ubitih v krivolovu. Do uveljavitve interventnega zakona oz. do konca junija so zabeležili smrt 12 medvedov; sedem je bilo odstreljenih, pet ubitih v krivolovu. Po uveljavitvi zakona pa so zabeležili smrt 165 medvedov, od tega jih je bilo 154 odstreljenih, za 11 je vzrok drug.

Na primeru finske, norveške in švedske raziskave se je pokazalo, da za krivolov ni razlog materialna oz. finančna korist, ampak kljubovanje evropski politiki zaščite velikih zveri. Krivolov na velike zveri izvajajo lovci in je podprt s strani ruralne javnosti.

Habitatna direktiva v svojem 16. členu dopušča izjeme v primeru, da se škoda na človekovem premoženju kljub zaščitnim ukrepom ponavlja in da je ogroženo človekovo življenje – v takšnih primerih je dovoljen samo odstrel tega konfliktnega osebka. V Habitatni direktivi se volk in medved nahajata v Prilogi II (Živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja) ter Prilogi IV (Živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, ki jih je treba strogo varovati). Predlagatelji interventnega zakona so hkrati predstavniki v Komisijah Državnega sveta in se zavzemajo za spremembe zakonov, ki bi jim omogočile izključne lovne pravice na "svoji" zemlji. Pred drugimi članicami EU in Evropsko komisijo v imenu Republike Slovenije aktivno zastopajo mnenje, da je v primeru, kadar je določena vrsta v regiji v ugodnem stanju ohranjenosti, v to populacijo mogoče kvotno poseganje in predlagajo premik medveda s priloge IV na Prilogo V Direktive o habitatih – s temi bi medved postal lovna vrsta!

Zakaj redno vnaprej določiti število živali, ki jih bodo pobili – 220 medvedov in 30 volkov, če nihče od teh še ni povzročil nobene škode in ni ogrožal človeka? Poleg teh številk dodajmo številke tistih, ki jih ustrelijo s posamezno odločbo, številke krivolova, nesreč na cestah in prehodih, naravne smrtnosti, smrtnosti zaradi bolezni itd. Omenjene vnaprej določene kvote odstrela, ki jih zahtevajo predlagatelji interventnega zakona, so prav tako, kot so bile vse prejšnje številke določene z Odloki o odvzemu iz narave (usmrtitvi), nezakonite.

Medved je divja živalska vrsta. Človekovo krmljenje, ki znaša več kot 40 % celotnega medvedjega prehranjevanja, predstavlja izjemno visok delež njegove dejanske prehrane, krmišča so draga in dostikrat postavljena preblizu naselij. Danes trdijo, da krmljenje medveda ne vpliva na porast ali stalnost populacije, kljub temu, da jih za odstrel redno odredijo vsaj 200. Predlagatelji interventnega zakona navajajo, da je v Sloveniji krmljenje medveda tradicija in zato mora ostati. (?) Slika postane precej bolj jasna ob spodnjih dveh citatih lovca Lada Šviglja iz knjige Medved v Sloveniji:

"Tudi za daljšo prihodnost [medvedjega roda] dobro kaže za njegov obstoj. Zasluga za to gre predvsem redni lovski zakonodaji in skrbi, ki jo posvečajo medvedu gojitvena lovišča s temeljito zaščito in z rednim krmljenjem. Kjer so redno vzdrževana mrhovišča, je stalež medvedov znatno večji kot drugod."

"Če se lovska organizacija odloči, da nekje naselimo medveda, je treba poskrbeti za zadostno varstveno službo in redno krmljenje. Moral bi se tudi izboljšati odnos nekaterih, predvsem podeželskih lovcev divjadi, da ne bi videli v njej bolj ali manj škodljive zveri, temveč okras narave in imeniten objekt za lovski šport. Tako bi tudi ne bilo več treba, da je zaščiten kot naravni spomenik, postal bi naša redna lovna divjad."

Rjavi medved v Avstriji uživa popolno zakonsko varstvo. Odgovornost za varstvo vrst v skladu z Direktivo o habitatih imajo deželne institucije, odgovorne za urejanje lovstva in naravovarstva. V Italiji je medved strogo zavarovana vrsta, tako po zakonih s področja narave, kot s področja lovstva.

V Sloveniji pa verjetno ni naključje, da so rejci, ki zahtevajo odstrel medvedov največkrat tudi člani lovskih zvez, lastniki restavracij, kjer ponujajo medvedje meso, izvozniki medvedjega mesa in organizatorji lovskega turizma, kakor tudi člani strank, ki vlagajo predloge interventnih zakonov za poboje medvedov in volkov na osnovi analize, ki jo je pripravil živinorejec – ne javnost, niti stroka in niti predstavniki nevladnih organizacij pa o tem ničesar ne vedo.

Medved in volk sta naša naravna dediščina, ki jo želimo in moramo ohraniti tudi zanamcev, sta pomemben člen v delovanju ekosistema, z njima se moramo naučiti sobivati. Brez določanja številk, koliko jih lahko živi in koliko jih bo pobitih, nagačenih in prodanih za dobiček posameznikov.


Nevenka Lukić Rojšek, Društvo za dobrobit živali AniMa


Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.

Deli s prijatelji

Komentiraj