V Sloveniji še vedno živijo psi, ki so celo življenje priklenjeni na verige ali zaprti v premajhne, neprimerne pesjake. Nekateri izmed njih niso nikoli okusili svobode gibanja, igranja z drugimi psi ali varnega zavetja v človeški bližini. Poletne vročinske valove in ledene zime pogosto preživljajo brez osnovne zaščite, hrane ali vode. Njihovo življenje je vse prej kot dostojno. A po dolgih letih prizadevanj smo le dosegli zgodovinski mejnik, saj je Slovenija sprejela zakon, ki s koncem novembra 2025 končuje obdobje pasjih verig.

Ta prelomna odločitev je rezultat dolgoletnega boja posameznikov, društev in civilne družbe. V Društvu za dobrobit živali AniMa smo peticijo za prepoved verig sprožili že leta 2019. Peticijo je v tednu dni podpisalo okoli 11.500 državljanov. Skozi leta smo obravnavali na stotine primerov psov na verigah – obupanih, zanemarjenih, pogosto bolnih in psihično zlomljenih.

Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) je v letu 2023 končno naredil pomemben korak naprej. V skladu z zakonodajo se trajno privezovanje psov prepoveduje. Prehodno obdobje za odpravo verig se izteče novembra letos. Po tem datumu ne bo več nobenega opravičila za to, da je pes priklenjen kot orodje, čuvaj ali živi alarm.

V AniMi pa se zavedamo, da odprava verig pomeni tudi odgovornost, da ponudimo izvedljive rešitve. Zato aktivno pomagamo pri postavitvi ograjenih dvorišč, ki so najboljša možna alternativa za pse, ki ne morejo živeti v stanovanju. Ograjeno dvorišče psu omogoča gibanje, stik z okoljem, bližino človeka in preprečuje pobeg, hkrati pa ne krši njegove svobode kot jo veriga. V nekaterih primerih pa s pomočjo posvojitev uspemo najti povsem nove domove za pse, ki so leta preživeli v verigah.

Znanstveni dokazi in praksa so jasni: privezovanje psov na verige povzroča hude vedenjske motnje, agresijo, apatičnost, anksioznost in telesne poškodbe. Psi, ki jih rešimo iz takšnih razmer, pogosto že po nekaj tednih v svobodnejšem okolju pokažejo pozitivne spremembe – postanejo bolj vedoželjni, bolj igrivi in predvsem bolj stabilni. Tuje države so nam že pred leti pokazale pravo smer.

Žal smo se v Sloveniji dolga leta soočali z zadržanostjo državnih institucij in dela javnosti, ki je v psu videl predvsem orodje za čuvanje posesti. Dolgoletna »tradicija«, ki je psa umeščala na verigo za hlevom, je vztrajala na številnih kmetijah in v zavesti mnogih. Psa se je obravnavalo kot stvar, kot nekaj, kar je lastnina in s čimer lahko razpolagaš, ne pa kot živo, čuteče bitje z osnovnimi potrebami in pravico do dostojnega življenja.

Zakon še vedno podeljuje lastniku pravico, da z živaljo razpolaga – v resnici pa bi morali govoriti o skrbništvu in odgovornosti. Zato se zavzemamo tudi za redefinicijo statusa živali v zakonodaji, kjer žival ne bo več lastnina, ampak čuteče bitje s pravicami.

Sedaj pa smo pred najpomembnejšim korakom, da ta zakon tudi v praksi zaživi. Da se vsak lastnik psa zaveda svojih dolžnosti. Da vsaka občina zagotovi podporo društvom in civilni družbi pri urejanju ograj in osnovnih pogojev za življenje psov. V AniMi bomo še naprej spremljali teren, pomagali lastnikom psov pri ureditvi ograjenih dvorišč, prijavljali kršitve in spodbujali dobro prakso.

V številnih državah Evropske unije je privezovanje psov na verige že dalj časa povsem prepovedano in to brez izjem. Med njimi so Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Švedska, Belgija, Španija, Portugalska, Malta, Madžarska in Poljska. Tam zakonodaja ne dopušča niti začasnega privezovanja na verigo ali jeklenico. Pes je lahko privezan le med nadzorovanim veterinarskim postopkom ali na sprehodu, kjer je povodec sredstvo varnosti in ne nadzora.

Te države so pokazale, da je takšna ureditev povsem izvedljiva in prinaša pozitivne učinke: zmanjšano število prijav zanemarjanja, manj primerov pasje agresije, večje zavedanje odgovornega skrbništva in predvsem boljša kakovost življenja za pse. V praksi se je pokazalo, da je najboljša alternativa verigi ograjeno dvorišča, ki morajo omogočati zaščito pred vremenskimi vplivi in stik z okolico.

Na Madžarskem je že leta 2016 začela veljati prepoved stalnega privezovanja psov. Na Švedskem tovrstno omejevanje gibanja živali velja za nesprejemljivo in predstavlja kršitev zakona o dobrem počutju živali. V Avstriji velja podobna ureditev – stalno privezovanje je izrecno prepovedano, pes pa mora imeti vsakodnevni stik s človekom in možnost gibanja. V Španiji in na Portugalskem pa so poleg prepovedi verig uvedli tudi nacionalne programe za ozaveščanje in financiranje prilagoditev pri lastnikih.

A danes lahko z zadovoljstvom rečemo, da smo končno tudi mi stopili korak naprej.  S členom Zakona o zaščiti živali, ki stopi v polno veljavo novembra 2025, je Slovenija vendarle sprejela odločitev, vredno časa, v katerem živimo. Gre za pomemben korak proti bolj sočutni, empatični in sodobni družbi, ki priznava, da živali niso stvari, temveč čuteča bitja s svojimi osnovnimi potrebami in pravicami.

Naj bo to šele začetek.

Nevenka Lukić Rojšek, Društvo za dobrobit živali AniMa

Fotografija: Dreamstime