Urinski kamni najpogosteje nastajajo pri psih v mehurju, imenujemo jih uroliti. Nastajajo lahko tudi v ledvicah, vendar redkeje. Vzrok za nastanek kamnov v mehurju ali ledvicah je velika koncentracija mineralov v urinu, kamni v ledvicah se imenujejo nefroliti, bolezensko stanje pa nefrolitiaza. Obstaja več vrst kamnov glede na mineralno sestavo.

Pri ledvičnih kamnih je značilno, da psi pogosto ne kažejo simptomov bolezni in so najdeni povsem naključno pri diagnostiki različnih bolezenskih stanj. Lahko pa povzročajo tudi močne količne bolečine, s krči, bruhanjem, drisko….

Kdaj posumimo na prisotnost ledvičnih kamnov in tudi kamnov v mehurju? Lastniki najprej opazijo slabše počutje živali, kuža lahko ima povišano temperaturo, težje se premika, pogosto je upognjen pri hoji in skoraj vedno je prisotna tudi kri v urinu, oziroma je urin rdeče obarvan. Simptomatika je najpogosteje enaka pri problematiki kamnov v ledvicah in mehurju. Oboji lahko povzročijo težave ali celo neprehodnost sečnice – obstrukcijo sečnice- kar pomeni, da kuža ne more odvajati urina in je življenjsko ogrožen, brez pravočasne in ustrezne pomoči. Sečnica oziroma uretra je izvodilo, ki odvaja seč iz mehurja iz organizma. Pri ledvičnih kamnih pa je lahko problematika še večja, če kamni zamašijo sečevod, imenovan ureteter, ki odvaja seč iz ledvic v mehur. Pri zapori sečevoda lahko pride do hidronefroze, otekanja ledvic zaradi zastoja urina in če se ne ukrepa pravočasno lahko privede do degeneracije oziroma uničenja ledvice in seveda tudi do življenjske ogroženosti živali. Vse skupaj je povezano tudi z močnim bolečinskim stanjem psa, ki ga hitro lahko zamenjamo za močne bolečine, ki izvirajo iz hrbtenice, saj se simptomatika lahko zelo prekriva. Na srečo je omenjena simptomatika precej redka v primerjavi z obstrukcijo sečnice, ki pa je relativno pogosta.

Ledvični kamni se diagnosticirajo z UZ (ultrazvočno) preiskavo in z RTG, CT preiskavo. Pogosto jih najdemo pri rutinskih, preventivnih ultrazvočnih preiskavah. V takih primerih sledi preiskava sedimenta urina živali in natančna klasifikacija vrste nefrolitov. To je pomembno, saj je osnovna terapija pri ledvičnih kamnih, ki ne povzročajo zastoja v sečevodu in ležijo v sami ledvici, oziroma obeh ledvicah dieta, ki raztaplja kamne. Različne dietne hrane obstajajo za različne vrste kamnov. Tu omenjam že pripravljene dietne hrane v obliki briketov, konzerv različnih proizvajalcev hrane. Pomembno je tudi, da žival pije čim več vode, saj na ta način odplavlja iz telesa mikroskopsko majhne kristale, ki so predhodnica večjih kamnov in z njimi povezanih težav.

V primeru akutne problematike s simptomatiko krvavega urina, bolečine in ostalih že omenjenih simptomov,  je treba nemudoma obiskati veterinarja, saj zastoj urina pomeni urgentno stanje, ki ga je treba reševati nemudoma.

Spet se izkaže, da so pomembni preventivni pregledi tudi pri živalih, kar še posebej velja pri ledvičnih kamnih, saj večino njih odkrijemo prav pri preventivnih pregledih in lahko začnemo terapijo topljenja kamnov in drugo ustrezno terapijo.

Emil Senčar dr. vet. med.

Veterinarska bolnica Ptuj

Fotografija: Dreamstime