Leonberžan je mogočen in veličasten pes, ki s svojo prisotnostjo vzbuja spoštovanje, s svojo mirnostjo pa takoj očara. Kljub svoji velikosti je znan kot izjemno nežen, potrpežljiv in uravnotežen družinski član, ki obožuje človeško bližino.

Glavne značilnosti pasme:

• Poreklo: Leonberžan izvira iz mesta Leonberg v Nemčiji, kjer ga je v 19. stoletju ustvaril Heinrich Essig z načrtnim križanjem novofundlandca, bernardinca in pirenejskega planinskega psa. Pasma naj bi po videzu spominjala na leva z mestnega grba – in uspelo mu je! Leonberžan je hitro postal simbol prestiža, priljubljen med evropskim plemstvom.
• Karakter: Leonberžani so mirni, samozavestni in izredno ljubeči psi. Slovijo kot »nežni velikani«, saj kljub svoji impresivni velikosti kažejo veliko nežnosti in potrpežljivosti, še posebej v krogu svoje družine. So inteligentni, hitro zaznajo razpoloženje ljudi in delujejo skoraj terapevtsko. Brez razloga niso agresivni, znajo pa odločno zaščititi svojo družino, če presodijo, da je to potrebno.
• Ujemanje z drugimi živalmi: Leonberžani imajo običajno miroljubno naravo in se ob pravilni zgodnji socializaciji dobro razumejo z drugimi psi in hišnimi ljubljenčki. Če jih že v mladosti spoznavamo z drugimi živalmi, lahko postanejo njihovi tihi čuvaji.
• Sobivanje z otroki: So odlični družinski psi, ki se zelo lepo obnesejo v družinah z otroki. Zaradi svoje nežnosti in zaščitniškega nagona so zelo primerni za sobivanje z malčki, vendar moramo biti pri igri previdni – nenamerni dotiki z ogromnimi tačkami lahko malčke podrejo. Idealno za družine z nekoliko starejšimi otroki.
• Dlaka in nega: Leonberžan ima gost, srednje dolg dvojni kožuh z značilno "levjo grivo" okrog vratu in prsnega koša, posebej pri samcih. Dlaka je vodoodporna in dobro varuje pred mrazom. V obdobjih menjave dlake (spomladi in jeseni) je priporočljivo redno krtačenje – vsaj 2–3x tedensko, da preprečimo vozlanje in nadležno odpadanje po stanovanju. Občasno kopanje je dovolj.
• Zdravje: Kot pri večini velikih pasem, so pri leonberžanu možne težave, kot so displazija kolkov in komolcev, torzija (zasuk želodca), srčne bolezni (dilatativna kardiomiopatija) ter nekatere vrste raka. Ključni so redni veterinarski pregledi, uravnotežena prehrana in previdnost v obdobju rasti, da zaščitimo sklepe pred preobremenitvijo.
• Vzgoja: Leonberžani so zelo učljivi in hitro razumejo, kaj od njih pričakujemo – vendar so občutljivi. Trda roka, kričanje ali grobost jih lahko prestraši ali celo čustveno zapre. Potrebujejo spoštljiv, potrpežljiv in dosleden pristop, predvsem pa zgodnjo socializacijo, da bodo obvladljivi tudi v odrasli dobi, ko dosežejo velikost pravega velikana.
• Potrebe po aktivnostih: Leonberžan je zmerno aktiven pes, ki potrebuje redne vsakodnevne sprehode in priložnost za gibanje na prostem. Ni hiperaktiven, a rad sodeluje pri pasjih aktivnostih – še posebej pri vleki, iskanju ali drugih "delovnih" nalogah. Aktivnosti morajo biti prilagojene njegovi starosti, saj hitro rastoča pasma ne sme biti preobremenjena.
• Primeren bivalni prostor: Najbolje se počuti v hiši z ograjenim vrtom, kjer ima prostor za gibanje. A kljub velikosti to ni pes za bivanje zunaj ali v pesjaku – potrebuje stik s svojo družino in želi biti vključen v vsakdanje življenje. V hiši se zna obnašati izredno mirno in urejeno.
• Posebnost pasme: Leonberžan združuje veličastno zunanjost in izjemno blag, družaben značaj. Velik po videzu, a nežen v srcu – pes, ki očara s svojo eleganco in toplino, kjerkoli se pojavi.

Fotografije: Dreamstime