Ko pomislimo na živali in na njihove glavne značilnosti, marsikdo ne bi takoj pomislil na intelekt. Živali so lahko naši ljubljenčki, sopotniki, sredstvo preživljanja v življenju ali pa zgolj sobitja na tem svetu, ki lahko opravljajo marsikatere pomembne naloge v ekosistemu. Kdaj pa se vprašamo, kako živali razmišljajo o svetu, na katerem živimo? Ali pa morda bolj natančno, za katere živali bi najmanj pričakovali, da so sposobne globljih razmislekov, da so pravzaprav veliko pametnejše, kot se nam zdi?

Prve izmed kandidatk so prav kokoši. Doktorica Carolynne L. Smith pravi, »da so kokoši živali, ki jih najbolj podcenjujemo. Ljudje mislijo, da so neumne in se na stvari odzovejo instinktivno. Vendar pa je njihova komunikacija veliko bolj prefinjena, kot si mislimo.« (Animalcognition, 2018).

Raziskovalci so zaenkrat prepoznali kar 24 različnih vrst glasov, katere kokoši uporabljajo za  medsebojno komunikacijo. Vsak izmed njih ima različen pomen. Na primer, določene vrste zvokov so namenjene medsebojnemu obveščanju o plenilcih, njihovi oddaljenosti in legi (zrak, tla), pa tudi vrsti. Vsak izmed različnih primerov je deležen različnega klica. Prav tako pa imajo kokoši čut za števila in sicer urejajo jih od leve proti desni, od najmanjšega do največjega – tako kot ljudje.

Še ene od živali, katerih inteligenca nas zna presenetiti so golobi. Ne le, da imajo zelo dobre rezultate na kognitivnih testih, znanstvenikom je v eksperimentih uspelo celo, da so jih naučili šteti do 9, uporabljati zaslone na dotik in pravilno razvrstiti slike v različne kategorije. Zmožni so samoprepoznavanja, vendar ne v tradicionalnih testih z ogledalom, pač pa, z nekaj vaje, v spremenjeni različici le-tega. Sposobni so se naučiti človeške besede in razlikujejo med posnetki svoje vrste in drugih ptic.

Tretja morda presenetljiva vrsta pa so čebele. Živijo v velikih kolonijah, za katere pa vemo, da je ključnega pomena sodelovanje. To je mogoče z učinkovito medsebojno komunikacijo, v čebeljem primeru, s plesom. Tiste delavke, ki raziskujejo mesta za nabiranje nektarja ali gradnjo novega panja se po »misiji« vrnejo v panj in informacije sporočijo s plesom. Migajo z zadki in se postavijo v različne položaje in kote ter plešejo v različnih vzorcih, ki trajajo različno dolgo. Poleg tega pa so čebele sposobne razlikovati med simetričnimi in asimetričnimi oblikami in prepoznavati različne vrednosti številk.

Kar lahko iz tega vzamemo na znanje je, da živali ne smemo obravnavati kot bitja, manjvredna od ljudi, preprosto zato ker jih uvrščamo nižje v prehrambni verigi. So inteligentna bitja, sposobna poglobljenih dejanj in razmišljanj. Samo zato, ker jih mi ne razumemo, ne pomeni, da smo toliko pametnejši od njih, kot bi mislila večina. Tako se naslednjič, ko vidite eno izmed predstavnic članka spomnite, da so sposobne veliko več, kot le proizvodnje medu ali jajc.

Urška Erman

Animal Angels Slovenija

Fotografija: Dreamstime

Vir: Animalcognition. (2018, September 21). Secret Geniuses: 5 Surprisingly Smart Animals. Animal Cognition. Pridobljeno 20. 5. 2025 s https://www.animalcognition.org/2016/. 1. 1/24/5-surprisingly-smart-animals/