Ena najokrutnejših, a pri nas še vedno prisotnih oblik lova je lov s pastmi, kot so stopalke, žičnate zanke in druge mehanske pasti. Gre za prakso, ki je škodljiva za prostoživeče živali, domače živali in naravo kot celoto.

Na terenu naletimo tudi na pasti, namenjene medvedom, volkovom in risom. Prav tako nam sprehajalci iz različnih koncev Slovenije pošiljajo obvestila o najdenih pasteh, tudi ob rekreativnih poteh. Najpogosteje gre za stopalke, ki ob sprožitvi s silo zagrabijo ud živali, kar povzroča strašno trpljenje, dolgotrajno agonijo in pogosto smrt zaradi izkrvavitve ali okužbe.

Pasti ne postavljajo lačni ljudje ali ljudje v stiski – gre za osebe, ki v naravi iščejo občutek nadzora in moči, ki jih žene sovraštvo do določenih vrst ali potreba po trofeji. Gre za namerno, zavestno nasilje.

V zadnjih letih so bile v različnih delih države odkrite ujete živali, med njimi tudi zavarovani risi in volkovi, ki so se ujeli v žičnate zanke ali stopalke. Nekateri so bili najdeni še živi, a s tako hudo poškodovanimi udi, da so si jih skušali sami odgrizniti, drugi so poginili zaradi izkrvavitve, okužb in izčrpanosti. Takšna smrt je izredno kruta in dolgotrajna.

Do poškodb prihaja tudi pri domačih živalih, zlasti psih in mačkah, ki se prosto gibljejo v naravi ali na robovih naselij. Pasti jim zdrobijo taco, nekateri so trajno pohabljeni, mnoge živali pa morajo biti uspavane zaradi nepopravljivih poškodb.

Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da so bile pasti odkrite tudi v naravnih parkih, na območjih Natura 2000 in v drugih zavarovanih delih narave, kjer bi morale imeti živali varen prostor za življenje in razmnoževanje. Kljub zaščiti in zakonom ostajajo ti prostori ranljivi, dokler se ne vzpostavi učinkovitejši nadzor ter prepove ne le uporaba, ampak tudi prodaja takšnih naprav.

Pogosto slišimo, da je lov zakonit, krivolov pa nezakonit. A če pogledamo z vidika živali in narave, je razlika zgolj birokratska. Žival, ki umira zaradi strela, pasti ali lovskega psa, ne ve, ali je bila ubita po "zakonu" ali ne. Trpljenje je enako. Smrt je enaka.

Lov temelji na dovoljenjih, kvotah in interesu človeka, ne na potrebah narave. Krivolov to počne brez dovoljenja. Toda v obeh primerih je žival oropana svojega življenja zaradi koristi, užitka ali nadzora človeka. Zato ni razlike. Lov in krivolov sta dve plati istega kovanca – slabe kulture, ki še vedno dojema naravo kot nekaj, kar nam pripada.

Najbolj znana in hkrati najbolj zloglasna med pastmi je t. i. stopalka – kovinska past z močnimi vzmetmi, ki se ob pritisku sproži in z zarezanim ali nazobčanim robom zagrabi ud živali. Ujetništvo v takšni napravi pomeni izjemno trpljenje: žival je ujeta ure ali dneve, medtem pa jo razjeda bolečina, izčrpanost, lakota in mraz. Pogosto si v poskusu rešitve sama odgrizne taco, kar praviloma vodi v smrt zaradi izkrvavitve ali okužbe. V pasti lahko konča srna, lisica, ris, pes, mačka, celo medved ali ptica ujeda, ki je skušala pobrati vabo.

Motivi za uporabo pasti so različni, a so vsi zgrešeni. Lovci uporabljajo pasti za ulov divjadi, katere meso ali trofeje prodajo ali porabijo sami. Nekateri lovci jih nastavijo v prepričanju, da »regulirajo« populacije plenilcev, kot so kune, šakali in lisice. Kmetje pasti uporabljajo za zaščito perutnine. In nato so tu še trgovci z živalmi, ki lovijo živali za prodajo na črnem trgu.

A vsa ta dejanja imajo skupni imenovalec: strah, nevednost in brezbrižnost, pogosto podkrepljeni z občutkom superiornosti človeka nad naravo. In čeprav so pasti že zdaj zakonsko prepovedane za uporabo, se njihova prisotnost v naravi nadaljuje, ker njihova prodaja ni bila prepovedana. V številnih trgovinah z lovsko in ribiško opremo so pasti še vedno na voljo kot »dovoljeni artikli«, kar ustvarja nevarno dvojno sporočilo: da je nakup nekaj povsem običajnega, čeprav je uporaba nezakonita.

Z novo novelo Zakona o zaščiti živali bo temu konec. Predlog novele namreč prinaša prepoved prodaje vseh vrst pasti, kar je ključen korak k preprečevanju mučenja živali. Kajti preprečevanje se mora začeti pri izvoru, pri dostopnosti sredstev, s katerimi lahko posameznik povzroči trpljenje.

Ko pišem o lovu s pastmi, ne mislim le o posamezni živali, temveč o ogrožanju biotske raznovrstnosti, o nasilni smrti in o uničevanju naravnega ravnovesja. Pasti ne prizanašajo nikomur – niti naravi niti človeku.

Uporaba pasti je v Sloveniji strogo prepovedana. To določajo Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04 in spremembe), Zakon o zaščiti živali in Kazenski zakonik RS (KZ-1), ki za nezakonit lov in mučenje živali predvideva denarne kazni ali zaporno kazen. Poleg domače zakonodaje pa Slovenija sodi tudi pod okrilje Direktive o habitatih EU, ki varuje številne vrste pred tovrstnim uničevanjem.

Vsaka past, ki ostane na terenu, pomeni potencialno smrt za več vrst. Zato je vsaka najdba pasti nujna priložnost za ukrepanje. Če najdete past, nemudoma obvestite:

• Policijo (113),
• Inšpektorat za naravne vire in prostor (IRSNV),
• Društvo za dobrobit živali AniMa.

Fotografirajte lokacijo, ne dotikajte se pasti in ne tvegajte lastne varnosti.

Pasti so relikt nekega drugega časa – časa, ko človek ni poznal meja in je naravo jemal kot nekaj, kar je tu izključno zanj. A danes vemo več. Vemo, da vsaka žival šteje, da trpljenje ni sprejemljivo, in da ima narava svojo vrednost tudi brez našega poseganja. Uporaba pasti je zločin proti vsemu, kar danes vemo o sobivanju, spoštovanju in odgovornosti do narave.

Nevenka Lukić Rojšek

Društvo za dobrobit živali AniMa

Fotografije: Dreamstime