Letos nas je zelo skrbelo obdobje, ko se bodo skotili novi mačji mladiči. Sedaj je napočil ta čas. Prvi zavrženi mladiči so že potrebovali pomoč. Dobra zavetišča so vse leto polna, mnogo lanskoletnih mladičev še ni našlo svojega doma. Zakaj?

Zato, ker varnih domov v Sloveniji skoraj ni več. Ljudje, ki želijo v svojem domu živali, jih že imajo. Muce lahko živijo do 20 let ali več, zato odgovorni skrbniki novih posvajanj ne zmorejo. Živali potrebujejo našo pozornost in čas, da se z njimi ukvarjamo. Skrbniki potrebujemo tudi finančna sredstva za nakup hrane in vso ostalo nujno potrebno oskrbo od rednega razparazitenja, cepljenj, ob bolezni tudi obiskov veterinarja. Štirinožni družinski člani ljudem prinesejo veliko veselja, a tudi odgovornosti.

Apeliramo na vse sočutne ljudi, potrudimo se, stopimo skupaj in sterilizirajmo/kastrirajmo mačke, da omejimo trpljenje, ki  ga morajo preživljati mnoge iz strani lastnikov zanemarjene, neoskrbovane in zapuščene živali.

Pravilno poskrbimo za mačje mladiče

Statistike opozarjajo, da 80 procentov mačjih mladičev ne dočaka niti pol leta. Mnogo mačjih mladičev umre, ker lastniki/skrbniki zanje ne poskrbijo pravilno. Prepričanje, da bo »zunanja« mačka lahko sama poskrbela za mladičke, je zmotno. Brez pomoči človeka zelo težko preživijo, sploh pa ne leto za letom. Samice se izčrpajo. Hrane ni dovolj. Grozi jim veliko nevarnosti: podhranjenost, bolezni, nesreče, avtomobili in druge večje živali. Prepogosto jih poškodujejo tudi ljudje s pomankanjem empatije in sočutja.

Po Zakonu o zaščiti živali morajo vsi lastniki/skrbniki poskrbeti, da ne pride do neželenih legel. Samico in mladiče so dolžni ustrezno oskrbovati in jim nuditi veterinarsko oskrbo. Sum zanemarjanja ali mučenja živali prijavimo na veterinarsko inšpekcijo.

Za mačke ni dovolj domov, zato je najboljša rešitev enkratni poseg sterilizacije in kastracije, ki ima tudi druge pozitivne učinke na žival.

Bodi del rešitve, ne del problema!

Mačje ženitve naj bi se praviloma dogajale ob spomladanskem in jesenskem obdobju. Zaradi vedno bolj neizrazitih letnih časov lahko potekajo še pogosteje.

V prihajajočih tednih bo marsikdo izmed vas srečal zavrženega mladička. Po vaseh je mnogo mačjih družinic, ki so prepuščene same sebi. Ljudje, lastniki samic, ne poskrbijo za mačje družinice kot bi morali, kar jim nalaga tudi Zakon o zaščiti živali. Večina mladičev brez pomoči človeka umre zaradi bolezni, pomanjkanja hrane ali nesreče na cesti. Nekatere mladiče ljudje odvržejo v naseljih, na cestah, v gozdovih, celo v škatlah in plastičnih vrečkah. Samice oslabijo zaradi pogostih kotitev. Če jim odvzamejo mladičke, pogosto zbolijo za mastitisom. Da bi vse to trpljenje preprečili obstaja preprosta in dobra rešitev: mačke steriliziramo in kastriramo. Slovenska zavetišča so že postala polna zavrženih mačjih mladičev. Lahko se povežemo z njimi in postanemo začasni mačji skrbniki. Še bolje, če živali tudi posvojimo.

Kaj storiti, če srečamo osamljenega mladiča?

Najdenčka odnesemo na varno, ne puščamo ga zunaj, da ga bo pobral kdo drug. Morda bo takrat zanj že prepozno. Nežno ga zavijmo v čisto, mehko brisačo/deko, saj ne vemo, ali je zdrav ali bolan. Zelo pomembno je, da ga ogrejemo, lahko s termoforjem ali pogreto tkanino. Ponudimo mu prekuhano mlačno vodo in mačjo hrano za mladiče. Čimprej ga odnesimo na veterinarski pregled ali pokličemo v bližnje zavetišče za navodila. Sami ne eksperimentirajmo.

Mladički morajo s samico ostati najmanj tri mesece.

Mladiče od samice pogosto ločijo prezgodaj. Ljudje so v zmoti, ko jih oddajajo takoj, ko začnejo sami jesti. To je nepravilno in nehumano do živali. Mladički, ki jih ponujajo po portalih, so prepogosto slabo oskrbovani, slabo hranjeni in niso veterinarsko urejeni. Če posvojimo mladička na tak način, ga najprej odpeljimo na veterinarski pregled. Zahtevajmo, da do tretjega meseca ostane s samico. Oglejmo si, v kakšnih razmerah živijo samica in drugi mladički, kako so negovani in s čim so hranjeni.

Kako pravilno negujemo mladiča?

Mladiča naj najprej pregleda veterinar. Svetoval vam bo, kako pravilno poskrbeti za zdrav razvoj. Mladičku bo dal sredstvo proti bolham in glistam za mladiče. Bolhe in klopi mladiču lahko izpijejo kri, prenašajo tudi mnoge bolezni. Priporočljivo je cepljenje, saj s tem živali zavarujemo pred hujšimi (tudi smrtnimi) obolenji. Preko čevljev in oblačil se lahko nalezejo  tudi »notranje« muce. Posebno hrano za mačje mladičke kupimo v specializiranih trgovinah s hrano za živali. Hranimo vsaj 4x na dan.

Včasih se zgodi, da najdemo mladička, ki je še premajhen za mokro hrano (vrečke, konzerve) in briketirano hrano. Potrebuje še mačje mleko. To so »dudarčki«. Zanje takoj poiščimo pomoč in nasvet na veterini ali v najbližjem zavetišču za živali. Usodna je lahko že ura. Hraniti jih morajo strokovnjaki. Laiki lahko naredimo več škode kot koristi, zato zares poiščimo pomoč izkušenih ljudi.

Najdena ali izgubljena muca

Če najdeš tavajočo muco, jo zadrži in pokliči najbližje zavetišče za živali. Zavetišče jo mora sprejeti. Za pomoč lahko prosiš tudi društva za zaščito živali. Morda jo je kdo izgubil. Nalepi plakate, obvestila damo v okolico in na socialna omrežja. Živali je bolje varovati kot iskati. Zelo pogosti so tudi pobegi iz transporterjev, zato jih nujno zavežimo še dodatno, poleg zatičev. Mnoge mačke, ki se izgubijo, tragično končajo pod kolesi avtomobilov ali v nepravih rokah, kar zanje lahko pomeni tudi zelo krut konec življenja.

Bodimo odgovorni in sočutni do drugih čutečih živih bitij!

Mojca Furlan

Društvo Reks in Mila

Fotografije: Dreamstime