Mikrobiom prebavnega sistema, znan tudi kot črevesni mikrobiom ali črevesna flora, je skupnost mikroorganizmov, predvsem bakterij, ki naseljuje prebavni trakt. Ta kompleksna skupnost mikroorganizmov igra ključno vlogo pri prebavi hrane, vzdrževanju imunskega sistema ter ohranjanju ravnotežja v telesu. V in na telesu hišnega ljubljenčka živi trilijon mikroorganizmov (na 1 pasjo/mačjo celico pride 9 mikroorganizmov). Kar 95% vseh mikroorganizmov prebiva v črevesju (debelo in tanko črevo), ostalih 5% pa na koži, v dihalnih poteh, v ustih in spolovilu. Večina teh bakterij skrbi za zdravje.

Če se ravnovesje bakterij poruši, se lahko pojavijo zdravstvene težave kot so:

• težave s kožo
• bolezni črevesja (bruhanje, driska)
• debelosti ali anoreksije
• vedenjskih motenj
• avtoimunih obolenj
• srčno žilnih obolenj
• prizadetosti imunskega sistema
• kroničnih vnetij v organizmu

Mikrobiom sestavljajo različne bakterije, virusi, glive in drugi mikroorganizmi. Na neravnovesje med njimi pa vplivajo starost, dieta, bolezen, zdravila (predvsem antibiotiki) in genetika. Raziskave so pokazale, da ima mikrobiom pomemben vpliv na naše zdravje in dobro počutje. Med drugim vpliva na prebavo, absorpcijo hranil, razvoj imunskega sistema ter lahko igra vlogo pri nekaterih boleznih, kot so prebavne težave, alergije, avtoimunske bolezni in druge.

Naloge mikrobioma so:

• Podpora imunskemu sistemu: Je najpomembnejša naloga mikrobioma. V črevesju imamo takoimenovan  GALT oz. črevesno limfatično tkivo. V sodelovanju z mikrobiomom soustvari 90% telesnega imunskega sistema. GALT vsebuje pomembne obrambne celice: limfocite, T in B celice. GALT je največji organ imunskega sistema.
• Ščitijo organizem pred škodljivimi mikroorganizmi: Zdrav mikrobiom pomaga živalim pri okužbah z virusi (npr. parvovirus), bakterijami (E.coli, Salmonella), glivicami (Candida, Malassezija). V bistvu zdrave bakterije razraščajo patogene in jim jemljejo hrano za rast in razvoj. Važno je skupno medsebojno delovanje “dobrih” mikroorganizmov, ki “slabe” držijo nazaj.
• Zaščita pred vnetjem: Mikrobiom tvori tudi zaščito, da bi slabe bakterije vdrle globje v telo in povzročile vnetje. Prav tako ščiti pred toksini, alergeni, karcinogeni…
• Vir hranljivih snovi iz hrane: Veliko prebivalcev mikrobioma pomaga pri predelavi hrane v hranljive snovi, ki pomagajo organizmu ostati zdrav in vitalen. Tako mikrobiom proizvaja tiamin in B vitamine, predvsem B12 (kobalamin), ki je pomemben za zdrav imunski sistem. Prav tako določeni mikroorganizmi ob fermentaciji vlaknin proizvajajo kratko verižne maščobne kisline, ki pomagajo pri absorbciji mineralov (kalcij, magnezij in železo).
• Vpliva na razpoloženje: Obstaja tako imenovana možgansko-črevesna os oz. povezava med možgani in črevesjem preko živčevja in hormonov. Možgani zaznajo mikrobiom in njegove spremembe. Mikrobiom vpliva celo na lakoto. Prav tako so znanstveniki ugotovili spremembe mikrobioma v stresnih situacijah, pri prezgodnji odtegnitvi mladička od matere, pri socialnih stikih in stresnih stanjih psov/mačk.

Zagotavljanje ravnovesja v mikrobiomu, na primer z uravnoteženo prehrano, uživanjem probiotikov in drugimi zdravimi življenjskimi navadami, lahko prispeva k splošnemu zdravju organizma.

Povzeto po strokovnem prispevku Andreje Rusjan, dr. vet. med. iz Geavet

Fotografija: Dreamstime