Pirotehnika je za človeka nekaj minut spektakla, za živali pa pogosto večdnevna izkušnja panike, dezorientacije in trpljenja. Znanstveni podatki, veterinarske organizacije in številne države vse jasneje opozarjajo, da je cena pokanja previsoka in da jo v največji meri plačajo tisti, ki se ne morejo odločiti. Za živali je pirotehnika vir akutnega in kroničnega stresa, poškodb ali smrti. Boljši jutri ne zahteva, da se odpovemo praznovanju, temveč da spremenimo način, ki temelji na trpljenju živih bitij. Prazniki so lahko tišji, z manj izgubljenimi in ranjenimi živalmi, z manj stresa za otroke, starejše, ljudi z avtizmom, senzornimi motnjami in z več prostora za praznovanje, ki temelji na sočutju.

Sistemski pregled učinkov pirotehnike na pse je pokazal, da ne gre le za trenutni nemir, temveč za kombinacijo vedenjskih motenj (panične reakcije, fobije in dolgoročno izogibanje okolju, kjer so zvok doživeli) ter fizioloških sprememb (povišan srčni utrip in sproščanje stresnih hormonov). Avtorji raziskav o učinkih pirotehnike pozivajo k strožji regulaciji uporabe pirotehnike zaradi jasnih dokazov o vplivu na dobrobit živali. Tudi veterinarske prakse potrjujejo, da ognjemeti niso problem posameznih primerov.  Britanska PDSA navaja, da stresni odziv ob pirotehniki prizadene približno 40 odstotkov psov in 30 odstotkov mačk, kar pomeni milijone živali letno samo v eni državi.

Študije z vremenskimi radarji so pokazale, da ognjemeti v noči, ko bi morale ptice mirno počivati, sprožijo množične vzlete in beg na velike razdalje, pogosto popolnoma dezorientirano. Na Nizozemskem so v eni sami silvestrski noči v zračnem prostoru nad območji ognjemetov zabeležili tudi do tisočkrat več ptic kot v običajnih nočeh. Raziskava Univerze Anglia Ruskin je pokazala, da se srčni utrip gosi ob izpostavljenosti pirotehniki poveča za 96 odstotkov. Študija »Ognjemeti imajo dolgotrajne učinke na prostoživeče ptice« je tri tedne spremljala arktične gosi v Nemčiji, na Danskem in Nizozemskem ter ugotovila, da ptice na silvestrovo množično zapuščajo spalna območja, letijo tudi do 500 kilometrov brez počitka, naslednje dni več časa porabijo za prehranjevanje in se na prvotna območja ne vrnejo. Za ptice selivke, vodne in nočne vrste je tak dogodek lahko usoden v času, ko vsaka kalorija odloča o preživetju.

Pri konjih pirotehnika povzroča tudi neposredne poškodbe. V Združenem kraljestvu so pri četrtini konj, izpostavljenih ognjemetom, zabeležili ureznine, zvin, zlom ali poškodbo, ki je vodila v evtanazijo. Podoben vzorec se pojavlja pri govedu, ovcah in drugih rejnih živalih. To so ne le etične, temveč tudi ekonomske posledice, ki jih pogosto spregledamo v imenu »nekaj minut zabave«.

Pirotehnika živalim ne škoduje le s hrupom. Raziskave kažejo, da delci in plini iz ognjemetov povzročajo oksidativni stres in poškodbe organov pri pticah, predvsem v urbanih območjih, kjer je onesnaženost zraka že visoka. Ognjemeti pogosto potekajo v bližini voda, mokrišč, gozdnih robov, kjer živijo najobčutljivejše vrste. Hrup, svetlobno onesnaženje in kemična obremenitev se združijo v trojni pritisk na populacije, ki že nosijo posledice podnebnih sprememb.

Zato ni presenetljivo, da veterinarske organizacije po svetu zahtevajo sistemske spremembe. Novozelandsko veterinarsko združenje zagovarja popolno prepoved prodaje pirotehnike splošni javnosti. Kanadsko veterinarsko združenje opozarja na tveganja za hišne, rejne in prostoživeče živali ter podpira prehod na tihe alternative, kot so svetlobne in dron predstave. Britansko veterinarsko združenje ugotavlja, da trenutni nadzor nad pirotehniko ni zadosten za zaščito živali, saj glasni in visokofrekvenčni zvoki sprožajo stres pri širokem spektru vrst. Nizozemska je leta 2025 potrdila prepoved prodaje pirotehnike zasebnikom. V Belgiji je mesto Mechelen ognjemete opustilo, številna mesta po svetu pa praznovanja nadomeščajo s svetlobnimi in dron predstavami.

Znanost je jasna: pirotehnika ni nevtralen način praznovanja. Za mnoge živali je vir akutnega in kroničnega strahu, poškodb in smrti. Ne gre za moralno paniko, temveč za konsistenten vzorec podatkov - od radarjev, ki beležijo milijone ptic v paničnem letu, do meritev stresa pri psih in konjih.

Boljše jutri ne zahteva praznikov brez veselja, temveč praznikov, ki niso pogojeni s trpljenjem drugih živih bitij. Hrupi eksplozivov za človeka pomenijo trenutek zabave, za živali pa lahko sprožijo stresno reakcijo, ki traja ure ali dneve, v nekaterih primerih pa pusti dolgoročne posledice. Raziskave v več evropskih državah jasno kažejo, da ognjemeti povzročajo panične prelete ptic, beg živali, povečane hormone stresa pri psih ter poškodbe in smrt pri prostoživečih in rejenih živalih. Gre za sistemsko ponavljajoč se pojav, ne za izjeme.

Odločitev o uporabi pirotehnike torej ni vprašanje tradicije, temveč vprašanje odgovornosti. Živali nimajo možnosti izbrati, ali bodo izpostavljene eksplozijam ali ne. Odločitev sprejemamo ljudje. Prazniki bodo še vedno prazniki, če jih praznujemo na načine, ki ne povzročajo škode. Razlika je le v tem, da bo praznovanje manj škodljivo za okolje in živali.

Vsak prihodnji praznik je priložnost, da kot družba pokažemo, kako razumemo sožitje z živimi bitji, s katerimi si delimo prostor. K temu lahko prispeva vsak: izberemo tišje oblike praznovanja, odpovemo se petardam in ognjemetom, obvestimo sosede o živalih v bližini in poskrbimo, da prazniki niso breme tistih, ki jih ne morejo razumeti ali pred njimi zbežati.

Društvo AniMa bo tudi v letošnjem prazničnem obdobju opozarjalo in ozaveščalo širšo javnost glede škodljivosti uporabe pirotehničnih sredstev ter njihovih vplivov na živali. V letu 2025 in 2026 skupaj z mednarodnim društvom za varstvo okolja Alpe Adria Green izvajamo ozaveščevalni projekt Zrak brez pokov - praznujmo čisto!, namenjen osveščanju o škodljivosti pirotehnike, varovanju zraka in spodbujanju praznovanj brez onesnaževanja. Projekt je sofinanciran s strani Eko sklada, slovenskega okoljskega javnega sklada.

Nevenka Lukić Rojšek

Društvo za dobrobit živali AniMa

Fotografija: Dreamstime