Začenja se toplejši del leta, ko nas lepi in dolgi dnevi kar vlečejo v naravo. Narava se počasi prebuja v vsej svoji lepoti, z njo pa tudi nadloge, ki prežijo na naše kosmate ljubljenčke. V mislih imamo predvsem klope, s katerimi se srečuje vsak vesten skrbnik psov in mačk. Klopi prežijo na svoje gostitelje predvsem v gozdovih in na travnikih, zato je potrebna večja pazljivost. Najpogostejša vrsta klopov pri nas je t. i. gozdni klop, ki napada živali in ljudi. Dokler še ni prisesan, se lahko z živali preseli na človeka. Klopi Imajo dobro razvita čutila, s katerimi odlično zaznavajo vonj, toploto in vlago. Na ta način klop hitro najde gostitelja. Po navadi zlezejo na travo, praprot ali vejice in ko zaznajo bližino gostitelja hitro splezajo nanj. Klopi se prehranjujejo s krvjo in vse njihove razvojne oblike, razen jajčec seveda, morajo za svoj razvoj dobiti kri. Najbolj so aktivni v jutranjih in zgodnjih večernih urah. Slovenija spada med države, v katerih je velika nevarnost za okužbo s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi.

Znaki bolezni, ki jih prenašajo klopi, niso specifični, zato je postavitev diagnoze vse prej kot enostavna, zdravljenje pa pogosto dolgotrajno. Izdelka, ki bi zagotavljal 100 odstotno zaščito pred klopi ni. Pomembno je, da žival po vsakem sprehodu pregledamo in morebitne klope takoj odstranimo. Dlje kot je klop prisesan na psa, večja je verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenaša v prebavilih.

Če želimo svojega ljubljenčka dobro zaščititi, moramo zaščito uporabljati vse leto, saj so klopi pri nas aktivni že pri 5 °C. Že nekaj let sezona klopov ni omejena zgolj na pomlad in poletje. Zaradi vse milejših zim in trdoživosti klopov so prisotni tudi v pozni jeseni in pozimi.

Na trgu je veliko izdelkov za zatiranje teh nadležnih zajedalcev, še vedno pa se najpogosteje uporablja zaščita v obliki kožnega nanosa. Prednost pri izbiri zaščite pred klopi naj imajo zdravila, ki delujejo repelentno (odganjalno). Pomembno je tudi, da zdravilo deluje kontaktno, kar pomeni, da klopa ubije, preden začne sesati kri.

Ti pripravki so največkrat v obliki kapljic, ki se jih nanaša na vrat živali, lahko pa tudi v obliki tablet, pršil, praškov, šamponov in ovratnic. Tudi za klope velja, da jih pripravki, naneseni na žival, usmrtijo šele, ko je klop v neposrednem stiku z aktivno sestavino. Če smo na primer psu namestili insekticidno ovratnico, ni nič nenavadnega, če na psu opazimo živega klopa, in to celo pod ovratnico. Klop mora namreč najprej zagristi v kožo psa, da pride v stik z učinkovino, ki ga uniči. Dobra ovratnica proti klopom mora klopa usmrtiti v 24 urah ali še prej. To pa močno zmanjša nevarnost prenosa bolezni s klopa na psa, saj mora biti klop za prenos borelije v večini primerov prisesan 48 ur ali več.

Pred izbiro ustreznega pripravka je najbolje, če se posvetujete s svojim veterinarjem, ki vam bo znal svetovati, kaj je najbolj primerno za vašega psa ali mačko glede na samo težo in višino.

Na splošno velja, da ampule za kožni nanos zagotavljajo mesečno zaščito, ovratnice približno 6 mesečno zaščito, tablete pa tja do 3 mesečno zaščito. Nobena zaščita pa ne deluje, če se je ne uporablja redno ali brez upoštevanja navodil. Ker zaščita proti klopom ni vedno 100 odstotna, redno pregledujte kožo svojega psa. Klopi se najraje zadržujejo okoli ušes in repa, v bližini vek, med prsti na nogah in na vratu.

Če odkrijete klopa na psu, ga najlaže odstranite s posebej oblikovano pinceto tako da ga zgrabite čim bližje glavi. Uporaba olja se odsvetuje, saj lahko klop refleksno izloči še več sline, kar lahko poveča možnost za okužbo.

Prej ko boste klopa odstranili, manjša je možnost okužbe – hitrost je namreč izjemnega pomena pri preprečevanju bolezni. Ko pregledujete svojo žival, bodite sistematični in pazite, da kakšnega dela ne izpustite. Klopi se radi zajedajo na mehkih delih, kjer je manj dlak.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime