Zime je konec in prvi sončni žarki so že ogreli zemljo. Toplejši zrak je prebudil tudi žabe, pupke, močerade in nekatere ježe. Na živali preti veliko nevarnosti, najhujše, najbolj množične in najbolj nesmiselne so smrti na cestah, ki so jih deležne dvoživke. 

Vsak od nas lahko pokaže svoje sočutje in spoštovanje življenj teh malih živalic tako, da ob mraku pozorno gledamo na cestišče in zmanjšamo hitrost vožnje. Mnoge živali lahko spustimo čez cesto ali obvozimo - če nam je vsaj malo mar.

Če vožnja ni nujna, jo opravimo preden pade mrak ali izberemo drugo pot, če vemo, da bomo uporabili ceste, kjer so živali potovale že dolgo let pred nami. Ljudje smo jim z gradnjo cest, s postavitvijo betoniranih in gostih ograj ter izsuševanjem močvirnatega sveta onemogočili varne migracije.

Prvi ježi

Najbolj lačni ježki so se že prebudili. Po lanskoletnem sušnem poletju (primanjkovalo je hrane in vode) se mnogi niso dovolj poredili, da bi preživeli zimo. Bomo videli, koliko jih bo letos sploh opaziti. Pomagamo jim tako, da jih povabimo na svoj vrt. Pripravimo jim vodo in mačje brikete. V pozdrav nam bodo pustili svoje kakce, po katerih jih bomo prepoznali. Zlahka jih je pospraviti. Veseli bodo hiške in žive meje ali grmovja. V gozdu jim žal primanjkuje hrane.

Zakaj dvoživke potrebujejo pomoč človeka?

Žabe sodijo med najbolj ogrožene vrste v Sloveniji in v svetu. Spadajo med dvoživke. Globalno smo izgubili že blizu 90 procentov vseh dvoživk. Žabe se vsako leto po isti poti odpravijo do mokrišč, potokov, mlak, kjer odložijo svoj mrest. Pravijo, da so živele že v času dinozavrov. Zaradi gradnje naselij in cest smo presekali njihove ustaljene poti. Ceste za žabe (in vse druge živali) pomenijo smrtno nevarnost.

Ograje

Tudi kamnite ograje ali goste žičnate ograje so žabam in ježem ovira, ki jih usmeri nazaj na cesto. Primernejše so tiste ograje, ki niso preveč goste. Spodaj, pri zemlji, naj bodo dvignjene vsaj 15 cm, da dopuščajo prehod malim živalim. Živali se lahko zataknejo in si same ne morejo pomagat. Ostanejo ujete in počasi umirajo.

Kako žabam  pomagamo čez cesto?

Žabam čez cesto pomagamo s prenašanjem. Na območjih, kjer se žabe selijo do mokrišč,  lahko vsak večer pomagamo reševati življena. Nekateri ljudje vsako leto pomagajo živalim, da ostanejo pri življenju.

Oprema za prenašanje 

Pričnemo ob  mraku, zato potrebujemo topla oblačila, gumijaste škornje in naglavno svetilko. Vedro, v katero dajemo žabe, naj bo visoko vsaj 30 centimetrov in zelo čisto. Kužkov ne jemljemo s seboj. 

Otroci in prenašanje

Otroci so sposobni prenašati žabe takrat, ko so toliko samostojni, da jim lahko zaupamo, da žab ne bodo v nobenem primeru pohodili ali da bi jim padle iz rok. Otrokom je treba razložiti, da divjanje, kričanje in grobo rokovanje ne sodi k ravnanju z živalmi.

Pomoč žabam čez cesto ni zabava, ampak odgovorno delo do ranljivih bitij, saj sama skoraj zagotovo ne morejo priti živa čez cesto.

Varnost na cesti

Preden se odpravimo na cesto, si priskrbimo odsevni jopič in odsevne trakove, da bomo dobro vidni. Mimoidoče in voznike prosimo za uvidevnost do živali. Največ prometa je med mrakom nekje do 20. ure, ko je tudi žab največ. Včasih potujejo tudi do polnoči ali še kasneje. 

Žabe prenašamo nežno, da jih ne poškodujemo 

Ko pridemo na travnik ali rob ceste pozorno gledamo na tla, da kakšne ne pohodimo. Žabico res pazljivo dvignemo z obema ali z eno roko. Pomembno je, da jo primemo nežno, tako da nam ne skoči iz roke ali ne pade na tla. Ob padcu se lahko poškoduje. Pazljivo jo položimo v čisto vedro, ne mečemo ene živali na drugo. Dobro je imeti posebno vedro za vsako vrsto žab, da ne prenašajo bolezni druga na drugo. Rokavice žabice motijo. Roke si navlažimo, da jim ne ranimo kože. Po prenašanju si roke umijemo z milom.

Lahko postavimo umetna bivališča in pustimo naš vrt  "zaraščen"       

Živalim, ki izumirajo zaradi urbanizacije in cest, pesticidov in drugih gnojil ter zaradi tega, ker izgubljajo svoje habitate, lahko pripravimo umetne mlake, zasadimo živo mejo, grmičevje, pustimo zaraslo travo, v kateri se bodo skrivali ježki. Travnik mora imeti številne cvetlice in trave. Angleška travca ni dom za take živali, saj ne nudi hrane in zavetja. Ježem lahko na mirnem delu vrta pripravimo tudi hiške s senom, v katerih bodo ponoči počivali.

Več informacij o lokacijah za pomoč žabam si lahko ogledate tukaj. 

Pomembno:

V Sloveniji je ogroženih preko 40 odstotkov sladkovodnih rib, 55 odstotkov vrst ptic, 62 odstotkov sesalcev in 90 odstotkov plazilcev in dvoživk, na globalni ravni je v zadnjih 30 letih izginilo 80 odstotkov žuželk, tri četrtine sladkovodnih živali, v zadnjih 40 letih smo izgubili 60 odstotkov divjih živali.

Pripravila: Mojca Furlan

Društvo Reks in Mila

Fotografije: osebni arhiv 

Video: FB Pomagajmo žabicam

Vir: Šesto izumrtje (Kolbert E., Umco 2018)

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.