Moje ime je Jasna in sem velika oboževalka vseh živali, naraje imam pse. Doma imam psa z imenom Nero, ki sem ga posvojila iz zavetišča Vitovlje. Preden je Nero prišel v naš dom, sem pred tem imela psa Arona.

Na žalost nas je Aron zapustil in odšel ter se nikoli več vrnil. O njem nevemo čisto nič razen tega, da bo zavedno v naših srcih. Ker se jaz in moja družina nismo sprijaznili s tem, smo se odločili za posvojitev drugega psa. Ko smo prišli v zavetišče je bilo tam veliko psov, ki komaj čakajao na svoje posvojitelje. Ker je Nero že večji pes, nam je gospa, ki je tam zaposlena povedala da ga bodo morali uspavati. Tako smo se odločili da mu damo priložnost, kajti to si zasluži vsaka žival. Priložnost biti ljubljena.

Nero je z nami že 9 mesecev, ko smo ga posvojil pa je bil star 8 mesecev. Je mešanec nemškega ovčarja in labradorca. Je zelo prijazen pes vajen otrok, rad se crta in igra najraje pa krade copate.

Ker so otroci v šoli Nero preživlja največ časa z mano. Skupaj hodiva na dolge sprehode in raziskujeva naravo.

Veliki večini ljudi so psi iz zavetišča in tisti brez rodovnika manjvredni, vendar menim da ni tako, saj ima vsak pes nekaj dobrega v sebi. Je edino bitje, ki te bo vesel vsako sekundo ko te zagleda in bo vedno ob tebi.

Posvojitev psa priporočam vesem ljudem, ki so se odločili za hišnega ljubljenča saj s posvojitvijo rešimo dva življenja- psu ki ga posvojimo, in psu kateri bo namesto njega lahko prišel v zavetišče.
 
Jasna Dizdarevič