Nikina srečna zgodba
V četrtek zjutraj, ko sem šla na avtobus sem srečala psa manjše rasti, starega 7 let, ni bil agresiven, niti napadalen, vsedel se je poleg mene in čakal da ga pobožam. Seveda sem ga, bil je ves premražen in brez hrane in vode, smilil se mi je, ampak morala sem iti na avtobus.
Popoldne sem stopila iz avtobusa in šla do prehoda, ko sem videla da teka do mene, hitro sem pogledala, če ni avta in tekla prek prehoda. Z menoj je šel do neke hiše in tam se ustavil, skočil prek jarka in šel k ograji k psički, ki je bila za ograjo. Hitro sem stekla domov in rekla mami in očiju, da sem videla ubogega psa, ki tava kar 3 dni, doma sem se skoraj jokala, zato sva z očijem šla po njega, ko sva ga zagledala je oči začel teči, nato še pes, samo ne k nama, ampak nazaj na avtobusno postajo. Nato sem se ustavila na postaji, pes je tekal proti meni, jaz sem mu dala hrano, ki sem jo imela poleg in ga dala na lanček. Poklicali smo veterinarja, če dela. Z mami sva šle k veterinarju in ugotovili naslednje: bil je čipiran. Ime mu je Medo. Ima lastnika. Doma je na sosednjem bregu Hum pri Ormožu.
Obe sva bili veseli, da se je vse skupaj dobro končalo.
Nika Zidarič
Fotografija je simbolična
Komentiraj
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.



