Mestna občina Koper je skupaj s predstavniki občin Izola in Piran ter Veterinarske ambulante Koper na današnji tiskovni konferenci predstavila razloge za prekinitev pogodbe o vodenju Obalnega zavetišča za zavržene živali z Obalnim društvom proti mučenju živali.

Direktorica občinske uprave Sabina Mozetič je povedala, da bo za zavetišče od 1. julija skrbelo javno podjetje Komunala Koper, ki je v 100 % lastni Mestne občine Koper. Neposredno podelitev koncesije sicer omogoča sprememba odloka, s katerim se bo koprski občinski svet seznanil ta četrtek, koprska občina pa za izvedbo odloka potrebuje tudi soglasje občin Izola, Piran in Ankaran. V Piranu in Izoli bodo o tem glasovali šele v sredini junija.

Kljub temu so v koprski občini prepričani, da bo Komunala Koper Obalno zavetišče že lahko prevzela s 1. julijem. "Naša zahteva je, da bo za živali poskrbljeno na ustrezen in strokoven način. Javno podjetje se bo moralo takoj ustrezno organizirati, najmanj z enim veterinarjem, ki bo ves čas izvajal ustrezno oskrbo," pojasnjuje Sabina Mozetič iz koprske občine. Obalnemu društvu proti mučenju živali, ki že 12 let upravlja Obalno zavetišče, v občini očitajo neredno plačevanje veterinarskih storitev, nedoslednost pri vodenju evidenc sprejema in oddaje živali ter ugotovljene nepravilnosti s strani veterinarske inšpekcije.

Mitja Murko iz koprske veterinarske ambulante je povedal, da se je sodelovanje z zavetiščem poslabšalo predvsem v zadnjih letih. Zavetišče ambulanti storitev namreč ni plačevalo v rokih, zanje pa naj njihovi veterinarji ne bi bili dovolj dobri, zato je zavetišče svoje živali vozilo tudi v druge ambulante. Po njegovih besedah bo odnos z novimi upravljalci zagotovo boljši.

"Zakon ne prepoveduje koriščenja drugih ambulant, pa tudi sicer smo druge ambulante koristili za doseganje specialistične veterinarske obravnave naših živali. Dejstvo je namreč, da Veterinarska ambulanta Koper ne premore niti enega specialista! Storitve v drugih ambulantah je poravnalo izključno Obalno društvo proti mučenju živali in zato se v ta namen niso nikoli koristila sredstva iz občinskih proračunov. Menimo, da je naša pravica izraziti nezadovoljstvo nad točno določenimi veterinarskimi storitvami, ki so bile plačane in nekorektno opravljene v Veterinarski ambulanti Koper," odgovorja Odpmž.

"Nobena skrivnost ni, da s storitvami Veterinarske ambulante Koper nismo zadovoljni, za kar imamo nemalo dokumentiranih dokazov, ki jih bomo tudi objavili. Kaj pomeni, da smo s koprsko ambulanto nezadovoljni? Zgodi se, da živali ob zdravljenju umirajo, nekatere ostanejo brez noge ...” je za TV Koper danes povedala Bogatajeva, dodaja tudi, da jim nezadovoljstvo nad storitvami koprske veterine izražajo tudi mnogi občani. Kot neprofitno društvo stroške upravljanja zavetišča, kakršnega vodijo, težko poravnavajo v rokih, pravijo. Kljub temu so v 25 letih svojega delovanja Veterinarski ambulanti Koper, čeprav z zamikom, prav vedno poravnali vse opravljene storitve.

Bogatajeva je sicer vse bolj mnenja, da za celotno zgodbo stoji prav Veterinarska ambulanta Koper, ki ji je zadišalo 110.000 evrov proračunskih sredstev, ki jih občine letno namenjajo delovanju zavetišča. Solastnica te ambulante je sicer tudi Barbara Strmole, občinska svetnica iz županove stranke Koper je naš. Slednja je za TV Koper vpletenost v zgodbo zanikala.

Občine društvu sicer očitajo tudi netransparentnost in neurejenost zavetišča, kar je potrdil tudi inšpekcijski nadzor, pod novim upravljalcem pa da bo izgled zavetišča zagotovo lepši in boljši, pravijo. V Obalnem društvu proti mučenju živali so očitke o netransparentnosti delovanja odločno zavrnili, v sporočilu za javnost pa so zapisali, da delujejo z največjo možno transparentnosjo, vodenje in pošiljanje evidenc pa na mesečni bazi poteka redno ...

Inšpekcijske službe so pred nekaj leti resda ugotovile, da zavetišče ne ustreza zakonskim okvirom, po besedah predsednice društva Andreje Bogataj Krivec, pa so inšpektorji odločbo za odpravo nepravilnosti naložili Mestni občini Koper, ki rokov za odpravo le-teh ni upoštevala. "Inšpektorji so ugotovili, da boksi v zavetišču propadajo, psi so v njih bivali brez ogrevanja tudi pri 10 stopinjah pod lediščem, del zime pa so psi zaradi nizkih temperatur preživeli brez tekoče vode, zato smo jo v posodah vsak dan prinašali sami ... Verjetno so predstavniki občine pozabili povedati, da je bila občini, kot lastnici zavetišča izdana odločba o odpravi nepravilnosti ter pomanjkljivosti za doseganje minimalnih standardov. Šele 2 leti po izdaji odločbe so občine uspele zagotoviti s pravilnikom predpisano zimsko temperaturo v zavetišču, predpisano poletno pa bodo verjetno temperature presegle."

V društvu dodajajo, da so vsa manjša vzdrževalna dela zagotavljali redno, z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delom. "Prostovoljci so ves čas sicer skrbeli za najnujnejše, z najboljšo voljo in brez financ odpravljali pomanjkljivosti, ki so jim bili sami kos. Vrata boksov so varili že neštetokrat. Domovi oskrbnikov so bili ves čas polni živali, ki potrebujejo posebno nego in bolnih živali, saj zanje v zavetišču ni bilo primernih prostorov," pravi Bogatajeva.

Inšpekcija je ugotovila precej pomanjkljivosti, med drugim tudi to, da so boksi za pse premajhni in neizolirani, da je temperatura v njih tudi pozimi enaka zunanji, da v zavetišču ni prostora za opravljanje veterinarskih storitev, deli boksov so ločeni le z lesenimi pregradami, ki so povsod dotrajane, belež na stenah odpada in plesni, mrežasta vrata boksov pa rjavijo... Mestni občini Koper, kot lastnici objekta je izdala odločbo, a slednja nepravilnosti ni odpravila v roku, pravijo v društvu.

Foto: Dare Čekeliš

Občine, ki so lastnice zavetišča bi morale po besedah predsednice društva torej poskrbeti za večje posege v objekt, česar redno niso počele, zato je zavetišče propadalo. Ugotovitve inšpekcij pa v tem primeru niso letele na samo društvo, pač pa na lastnice - občine. "Nikjer ne omenjajo niti tega, da so 150.000 evrov vredno investicijo iz davkoplačevalskega, zatorej našega denarja, kolikor je stala čistilna naprava za potrebe zavetišča, dobesedno zavrgle, saj čistilna naprava nikoli sploh ni delovala," dodajajo v društvu.

Društvo je nad odločitvijo občin ogorčeno in v treh dneh ga je podprlo že skoraj 8.000 podpisnikov peticije. "Najmanj, kar bi v nastali situaciji od pogodbenih partnerjev pričakovali in kar narekuje tudi poslovni kodeks in bonton, je odkrit pogovor med vsemi pogodbenimi partnerji. V bistvu že kdaj prej, ali pa kar sproti, ko so se pojavljala domnevna "nezadovoljstva" z našim delom. Tega ni bilo, ne zdaj, niti kdaj v preteklosti. Nasprotno, večkrat smo bili s strani občin deležni podpore in javnih pohval. Še vedno smo mnenja, da smo dobro, zgledno, korektno in v maksimalni skrbi za dobrobit živali, zadnjih 13 let upravljali Obalno zavetišče ter da so argumenti za zamenjavo upravljavca nekorektni, neresenični, zavajujoči in iz trte izviti," pravi predsednica Odpmž Andrea Bogataj Krivec.

"Prevlada mnenje, da sama skrb za živali ne zadostuje. Gre za kompleksno, dobro organizirano službo, ki bo vodila evidence, kot je potrebno, ki bo imela strokovno službo," je povedal Marko Gorišek s koprske občine. V društvu mu odgovarjajo, da je zavetišče v prvi vrsti namenjeno reševanju živalskih življenj... "tako da je izjava, da občino bolj skrbijo evidence, skrajno neumestna," piše sporočilo sedanjega upravljalca Obalnega zavetišča.

Na novinarski konferenci je predstavnica občine zanikala očitke glede evtanazij, ki naj bi se uvedle z novim upravljalcem. "Dejstvo je tudi, da o tem odloča stroka, in da bo tako tudi v prihodnje, smo pa mnenja, da je smiselno skupaj s strokovno javnostjo in upravljavcem zavetišča doreči morebitne prijaznejše kriterije oz kot se že dogaja v praksi, obravnavati vsak primer posebej," je povedala v mikrofone medijev. Kot pravijo, bodo s Komunalo Koper, poleg urejenosti zavetišča in strokovnosti osebja, dosegli tudi druge pozitivne učinke. Gre za večji nadzor nad stanjem živali, nenehno veterinarsko oskrbo in boljše vodenje evidenc živali.

Kot večinski lastnik zavetišča se je koprska občina za tako potezo odločila po preverjanju dobrih praks zavetišča v Mariboru. V Obalnem društvu pa so medtem ugotovili, da z dejavnostjo zavetišča, po javno objavljenih letnih poročilih, komunalno podjetje Snaga v Mariboru že tri leta ustvarja veliko izgubo. "Leta 2013 denimo preko 100.000 eurov, leta 2014 pa menda celo preko 200.000 evrov. Res ne razumemo, kako si lahko obalne občine za vzor vzamejo podjetje, ki z dejavnostjo zavetišča ustvarja astronomske izgube," pišejo v sporočilu za javnost.

Podatek to potrjuje, Snaga je z zavetiščem v letu 2012 naredila 135.000 evrov izgube, v letu 2013 pa 106.000 evrov izgube:

Vir: Spletna stran Zavetišča Maribor

Posebna zgodba na Obali so tudi mačke. Na problematiko že dolga leta opozarjajo vsa lokalna društva, Obala pa uradnega zavetišča za mačke nima. Društva te živali skozi leta "kopičijo" po svojih dnevnih sobah in domačih kopalnicah oz. v povsem neustreznih prostorih, ki so del Obalnega zavetišča. "Res pa je, da nam je pred letom dni po več mesečnih prošnjah župan Boris Popovič vendarle dovolil v začasno, enoletno upravljanje, hišo, ki stoji ob zavetišču. In sicer za društvene dejavnosti. Ker objekt v zavetišču ne izpolnjuje minimalnih pogojev za oskrbo mačk, smo del hiše res uporabili za njihovo nastanitev, sicer pa občine rade pravijo, da imamo na Obali zavetišče za mačke samo takrat, ko na njih pritiskajo občani, kam naj gredo z zavrženimi mačkami, ko te mačke začnejo predstavljati delo in strošek, pa zavetišča nimamo," pravi Bogatajeva. Na koprski občini bodo omenjeno hišo z novim upravljalcem ponudili v uporabo znotraj zavetiške dejavnosti.

Objekt ob zavetišču, ki ga ima že dolga leta v lasti koprska občina je kar nekaj let sameval, po nenehnih prošnjah s strani društva, ga je koprska občina dovolila v uporabo, a zgolj za eno leto. Ta objekt bo z novim upravljalcem vendarle postal del zavetišča, so povedali na današnji tiskovni konferenci.

Občine so sicer nad izjavami Obalnega društva proti mučenju živali začudene, saj, kot pravijo, so se v društvu odločili za blatenje občin, po njihovi oceni pa bi bila v tem trenutku boljša rešitev dialog in iskanje možnosti za nadaljnje sodelovanje. Slednjega namreč ne izključujejo. V društvu pa po drugi strani ne razumejo, zakaj so v občini presenečeni nad njihovim odzivom, saj so za njihovo namero izvedeli povsem neuradno in po naključju. Do današnjega dne s strani občin niso prejeli nobenega povabila za morebitno dogovarjanje o sodelovanju v prihodnje.

Glede na masovno podporo s strani prebivalcev obalnih občin, v Obalnem društvu že iščejo možnosti za razpis referenduma. Ugotovili so, da bi za izvedbo le-tega potrebovali nekaj več kot 2.000 podpisov volilnih upravičencev v koprski občini in glede na število podpisnikov peticije (ki sicer ni osnova za razpis referenduma), so prepričani, da bodo to številko dosegli v zelo kratkem času.

Prostoživečim mucam Obalne občine namenijo 21.000 eurov letno, kljub temu pa zavetišča za mačke Obala nima. Zato za te mačke skrbijo društveni prostovoljci, kar po svojih domovih, na svoje stroške.