Ko so ugotovili, da je gluh, so se njegovi prvi skrbniki odločili, da ga ne želijo več. Kot mladič je končal v zavetišču. Danes pa triletni Axel skupaj s svojo vodnico odhaja na misijo z enoto Michigan National Guard in je za številne vojake postal veliko več kot samo pes.

Axel je argentinska doga, ki je gluh že od rojstva. Njegova zgodba bi se lahko končala v zavetišču, tako kot se konča zgodba številnih živali, ki jih ljudje zavržejo zaradi zdravstvenih posebnosti ali drugačnosti. Namesto tega je dobil priložnost. Posvojila ga je narednica Mollie Karazim, pripadnica Michigan National Guard, ki je kmalu ugotovila, da Axelova gluhost ne pomeni, da se ne more učiti. Pomenila je samo, da se bo moral učiti drugače.

Govorita z rokami

Ker Axel ne sliši govornih ukazov, je Karazim zanj razvila sistem vizualnih znakov in ročnih signalov. Danes razume več kot 50 ukazov, med njimi tudi več znakov, ki temeljijo na ameriškem znakovnem jeziku (ASL). Njuna komunikacija temelji predvsem na zaupanju in pozornosti. Karazim pravi, da je pri šolanju gluhega psa drugače predvsem zato, ker mora pes zelo zaupati svojemu človeku. To zaupanje sta gradila praktično od začetka.

In očitno jima je uspelo. Axel danes brez težav sodeluje pri dejavnostih enote. Vozi se v vozilih Humvee, sodeluje pri vajah in je v stiku z vojaki. Ko obleče svoj delovni telovnik in ovratnico, dobro ve, da je čas za »službo«.

Njegova naloga ni boj, ampak ljudje

Axel ni izurjen za iskanje eksploziva, patruljiranje ali druge klasične naloge vojaških psov. Je »ministry dog«, ki skupaj s svojo vodnico pomaga pri podpori vojakom. Njegova največja naloga je pravzaprav zelo preprosta – biti tam. Vojaki ga lahko pobožajo, se z njim igrajo ali preprosto za nekaj minut sedijo ob njem. Karazim pravi, da je Axel postal odličen »ledolomilec«, saj ji pomaga vzpostaviti stik z vojaki, s katerimi sicer morda ne bi tako hitro našla poti do pogovora. In včasih je za človeka, ki se spopada s stresom, dovolj že to, da se ob njem znajde pes, ki ga brez vprašanj sprejme.

Njegova gluhost ga ni ustavila

Morda je prav to najbolj zanimiv del njegove zgodbe. Axel ne sliši hrupa vozil, ukazov ali glasov okoli sebe. Toda Karazim ga je postopoma navajala na okolje, v katerem bo delal. Pri tem ni bilo dovolj samo učenje znakov. Pes se je moral naučiti tudi mirno odzivati na različna okolja, gibanje, vibracije in dogajanje okoli sebe.

Njegova gluhost ima lahko celo nenavadno prednost. V hrupnem okolju lahko preprosto zaspi, medtem ko se okoli njega dogajajo različne stvari. A to še ne pomeni, da je bilo njegovo vključevanje v vojaško okolje samoumevno. Karazim je več kot leto dni postopoma preverjala, kako se bo Axel odzival na življenje v enoti, preden so ga sprejeli kot njenega člana.

Tudi vojaki se učijo njegovega jezika

Axelova zgodba je celo nekoliko spremenila ljudi okoli njega. Ker z njim ni mogoče komunicirati z običajnimi glasovnimi ukazi, so se nekateri vojaki začeli učiti znake, s katerimi se sporazumeva z njim. Tako se je komunikacija, ki se je začela med enim psom in njegovo vodnico, postopoma razširila tudi na ljudi okoli njiju. Axel je tako postal del vsakdana enote – ne zato, ker bi moral dokazovati, da je »kljub gluhosti« dovolj dober, ampak zato, ker je našel področje, na katerem je očitno zelo dober.

Od zavetišča do novega poslanstva

Morda je zato njegova zgodba tako posebna. Nekdo je v njem kot mladiču videl predvsem problem – psa, ki ne sliši. Mollie Karazim pa je videla psa, s katerim bo treba samo najti drugačen način komunikacije. In danes Axel pripravlja svojo prvo napotitev skupaj z enoto. Njegovo delo ne bo bojno. Njegova naloga bo biti ob ljudeh, ki bodo potrebovali družbo, sprostitev ali preprosto nekaj minut miru.

Njegova zgodba je lep opomnik, da drugačnost pri živali še zdaleč ne pomeni, da je manj vredna, manj sposobna ali da si zasluži manj priložnosti. Včasih potrebuje samo človeka, ki je pripravljen pogledati malo dlje od tistega, česar ne zmore.

Axel pa danes očitno zelo dobro ve, kaj zmore. In to pove več kot 50 naučenih znakov.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija je simbolična: DepositPhotos

 Vir: Michigan National Guard / U.S. Army; dodatno Military Times.