Prišla je zima, čas, ko so svetli deli dneva kratki, temperature zraka nizke, prihajata sneg in led … Posebne razmere, na katere moramo pripraviti tudi naše kosmatince ter poskrbeti za njihovo dobro počutje, varnost in udobje.

Za vse naše štirinožne prijatelje, ki so veliko na prostem, so lahko nižje temperature precej neprijetno doživetje. Res je, da so psi oviti v kožuh, a ta pri vseh ne zagotavlja dovolj učinkovite zaščite. Nekatere pasme in tudi mešanci preprosto nimajo tako kakovostnega kožuha, da bi jih daljši čas in dovolj učinkovito varoval pred mrazom. Zato moramo sami poskrbeti, da bo našim štirinožcem toplo in udobno tudi takrat, ko bo živo srebro zdrsnilo pod ničlo.

Kožuh ni popolna zaščita

Kožušček našega kosmatinca je lahko občudovanja vreden, ampak zgolj njegova lepota ne zagotavlja popolne izolacije, ko so zunanje temperature nizke. Pozimi so lahko živali izpostavljene tako izjemnim vremenskim razmeram, da hud mraz kaj hitro premaga sisteme, ki vzdržujejo primerno telesno temperaturo oziroma jo uravnavajo. Poleg tega se kožuh pozimi lahko zmoči ali navlaži in s tem izgubi dobršen delež svojih izolacijskih sposobnosti. Če ima ljubljenček le tenak kožuh, se pravi kratko dlako brez podlanke, je ta zaščita še manjša.

Skrbniki moramo poskrbeti za to, da se bo pes, ki živi z nami v hiši, dobro počutil in mu zimske razmere ne bodo prišle do živega. Ljubljencem, ki živijo na prostem, pa moramo zagotoviti toplo in predvsem suho zavetje, v katerem ne bo prepiha.

Oskrba z vodo

Posebno težavo lahko pozimi predstavlja oskrba z vodo pri psih, ki zimo preživijo na prostem. Voda mora biti psu vedno na voljo. Pri nizkih zunanjih temperaturah pa se lahko kaj hitro spremeni v led. Mnogi skrbniki to težavo rešujejo tako, da psu v posodico natočijo toplo vodo, ki ne zamrzne tako hitro. Drugi to težavo rešujejo tako, da psu dvakrat na dan natočijo svežo vodo. Žal pa nobeden od opisanih načinov ni najboljši. Voda mora biti namreč vedno na voljo, saj pri psih lahko tudi pozimi pride do dehidracije. Če damo psu svežo vodo le dvakrat na dan, to ni dovolj.

Pomagamo pa si lahko drugače: zamrzovanje vode lahko upočasnimo z uporabo posod iz močne, debele plastike, saj se toplota iz njih izgublja počasneje kot iz kovinskih. Uporabimo posodo temne barve, saj ta vsrka nekaj več toplote, ki jo oddaja sonce. V globokih posodah voda zamrzne počasneje kot v plitvih. Pomagamo si lahko tudi z izolacijo posodice s stiroporom ali pa si omislimo takšno z električnim ogrevanjem.

 
Toplo zavetje

Psu, ki tudi pozimi preživi veliko časa zunaj, moramo pripraviti dobro izolirano in suho zavetje. Če nimamo prave pasje hišice, mu lahko zavetje na preprost način pripravimo kar sami, iz lesene ali kartonaste škatle, ki jo dobro izoliramo s stiropornimi ploščami, na tla pa damo kakšno toplo odejo. Tako urejeno zimsko zavetišče postavimo v garažo, pod nadstrešek, v lopo ali kak drug prostor na suhem ali drugje, kjer ni prepiha. Vhod v hišico zagrnemo z odejo.

Poskrbimo, da bo imel pes dovolj vode in seveda dovolj hrane. Psi, ki pozimi živijo na prostem, potrebujejo več kalorij kot tisti, ki živijo v hiši. Ko nastopi res hud mraz, pa tudi psa, ki ima sicer toplo zavetje, damo v hišo ali vsaj v garažo oziroma prostor, kjer je temperatura vsaj malce nad ničlo.

Mraz, sneg in opravljanje potrebe

Ko je narava na debelo pokrita s snežno odejo in je hud mraz, marsikateri štirinožec nerad opravlja potrebe na prostem. Zato je prav, da mu to opravilo olajšamo, kolikor je mogoče. Odstranimo sneg z določene površine, še najbolje tam, kjer pes po navadi opravlja potrebe. Po možnosti odstranimo sneg tudi s potke, po kateri se pride do tega mesta. Če je treba, ga k opravljanju potrebe spodbudimo.  Psa opazujmo, in ko opravi potrebo, ga hitro spustimo v toplo zavetje doma.

Ob hudem mrazu si za starejše ali zelo mlade pse lahko omislimo tudi notranje »stranišče«. To je primerno še zlasti za manjše psičke. V ta namen lahko uporabimo podloge iz plenic, ki jih prav za pse dobimo v trgovinah za hišne živali. Plenice vpijajo urin in preprečujejo njegovo razlivanje.

Podhladitev

Kadar je ljubljenec predolgo izpostavljen mrazu, lahko njegova telesna temperatura hitro in usodno pade. Zato je pomembno, da poznamo znake podhladitve in da tudi ustrezno ukrepamo. Znaki podhladitve so: tresenje mišic in otopelost, šibak in upočasnjen pulz, otrplost mišic, oteženo dihanje, telesna temperatura, nižja od 36,5 °C, izguba zavesti in srčni zastoj.

Ob opisanih znakih moramo ljubljenca čim hitreje zaviti v toplo odejo in ga prenesti v topel prostor. Nato v plastenko nalijemo toplo vodo (ne vročo!), jo zavijemo v brisačo in potisnemo pod odejo, ob trebuh ali prsni koš psa. Za pitje mu ponudimo toplo vodo, v kateri smo raztopili malce medu ali sladkorja. Takoj pokličemo veterinarja in se ravnamo po njegovih napotkih. Podhladitev najučinkoviteje preprečimo tako, da ljubljencu, ki živi na prostem, ob hudem mrazu vedno zagotovimo toplo zavetje oziroma ga pustimo na prostem le pod našim nadzorom in le tako dolgo, kot je nujno potrebno.

Ozebline

Ozebline se pojavijo, ko je del telesa močno podhlajen. Prizadeti so po navadi bolj odmaknjeni deli telesa, torej tisti, ki so slabše prekrvljeni. Pri psih so to največkrat rep, uhlji, šape ali koža na modih. Ti predeli telesa so ob hudem mrazu najbolj na udaru za ozebline. Ozebla mesta prepoznamo po sprva bledi, sivi ali pomodreli barvi, kasneje se pojavi oteklina in rdečina. Ob dotiku so ta mesta boleča in hladna.

Ko pri ljubljencu opazimo ozebline, ga je treba nemudoma preseliti v topel prostor. Priporočljivo je, da ozeble dele telesa za približno dvajset minut ogrevamo z mlačno vodo, s čimer raztopimo ledene kristalčke in pospešimo krvni obtok. Zelo pomembno je, da ozeblin ne drgnemo, saj lahko ledeni kristalčki povzročijo nevarne poškodbe. Ko se žival že nekoliko ogreje, jo zavijemo v odejo in jo čim prej odpeljemo k veterinarju.

Petarde, rakete, pokanje …

V naših krajih se, žal, še zlasti v drugi polovici decembra pojavlja še ena zimska nadloga: pokanje petard in raket. To marsikaterega ljubljenca hudo prestraši in ga lahko na sprehodu spravi v pravo paniko, zaradi katere brezglavo pobegne, tudi pod avtomobilska kolesa. Pokanje je za psa neprijetno, čeprav živi v hiši in je skupaj z nami. Mnogi psi se med pokanjem zatečejo pod mizo, pod posteljo ali kam drugam, se tresejo ...

Še najbolje, da se z ljubljencem izognemo krajem, kjer pričakujemo pokanje petard. Za sprehode izbirajmo čas, ko je pokanja manj, lahko pa se z avtomobilom odpeljemo na kak miren kraj. Na božični večer in na silvestrovo, ko zunaj divja prava »vojna«, imejmo ljubljenca ob sebi.

Omogočimo mu, da se bo lahko zatekel v kakšen kotiček, kjer se bo počutil varnega. Zaprimo vsa okna in vrata, spustimo rolete ali pa okna vsaj zastrimo, da pes ne bo videl »bliskanja«. Vključimo radio ali televizijo, da vsaj malce preglasimo hrup od zunaj. Pomembno je še, da smo sami čim bolj umirjeni. Če bomo vznemirjeni, bomo namreč svoje razpoloženje prenesli tudi na svojega ljubljenca. Če ne gre drugače, svojemu štirinožcu pomagajmo s pomirjevalnim pripravkom, ki ga je predpisal veterinar.

Mnogi skrbniki pa svojemu ljubljencu silvestrski trušč pomagajo premagovati s prehranskimi dodatki, ki vsebujejo aminokislino triptofan, snov, iz katere nastaja serotonin, ki ga poznamo tudi pod imenom »hormon sreče«. Tovrstne tabletke za pomirjanje lahko dobimo v trgovini za hišne ljubljence. Ti pripravki ne povzročajo omotičnosti ali zasvojenosti, psi (in mačke) pa imajo občutek ugodja, tako da jih pokanje petard moti bistveno manj. Za lajšanje hrupnih decembrskih dni si vedno več ljudi pomaga tudi z uporabo feromonov. Feromoni so molekule, ki jih živali uporabljajo pri medsebojnem sporazumevanju. V živalskem kraljestvu obstaja veliko različnih feromonov, ki drugim živalim prenašajo razna sporočila. Za pomirjanje naših kosmatincev seveda uporabljamo sintetične feromone. Pri psih najpogosteje uporabljamo feromone, ki jih v naravi oddaja mama psica in z njimi pomirjujoče deluje na mladiče. Ti feromoni pri psih lajšajo stres in zmanjšujejo strah. Najpogosteje jih uporabljamo v obliki električnega razpršilca, ki ves dan oddaja pomirjujoče feromone.

Ni treba veliko, da ljubljencem omogočimo prijetno preživetje zimskih dni. Enako kot mi tudi naši kosmatinci potrebujejo zavetje, toploto, dovolj hrane in vode, ustrezno nego ter seveda veliko naše ljubezni. Ko nas zima prežene v toplo zavetje, ne pozabimo, da ga potrebujejo tudi naši štirinožni prijatelji.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime