Šolsko leto se počasi zaključuje in v mnogih družinah se že pripravlja mala »nagrada za uspeh«. Nova žoga, kolo, morda izlet v zabaviščni park. In potem – tista velika želja, ki se pojavlja znova in znova: pes. Ali muca. Mogoče celo zajček, morski prašiček ali papiga.

Ni lepšega kot otrok, ki si želi živali, kajne? Srce se stisne, ko vidimo s kakšno predanostjo obljublja, da bo »vsak dan hodil na sprehode« in »vsak dan čistil zajčka«. Pa vendar – trenutek, ko razmišljamo o tem, da bi otroku za dobre ocene podarili živo bitje, ni čas za impulze. Je čas za razmislek.

Žival ni igrača

Pes ni darilo, ki ga zavijemo v pentljo. In ni nekaj, kar čaka na polici, da bo razveselilo malega šolarja. Žival je živo bitje – z občutki, s potrebami, z življenjem, ki bo dolgo povezano z našim. Ko pride v dom, pride za desetletje ali več. Zato si jo ne »omislimo«. Zanjo se odločimo – z glavo in s srcem.

Hišni ljubljenček zahteva skrb. Vsak dan. Večkrat na dan. Pes mora na sprehod, tudi ko dežuje. Muca potrebuje veterinarja, tudi ko ni praznikov. Zajček želi prostor, gibanje, družbo. In za vse to mora nekdo odgovarjati.

Pes je družinski projekt

Če vaš otrok vsak dan hodi v šolo, potem vemo, da ne bo mogel sam skrbeti za psa. In tudi ne more. Pes ni le odgovornost, je velik del vsakdana. Hrana, veterinarski stroški, oprema, čas za igro, vzgojo, gibanje – to so obveznosti, ki padejo na odrasla ramena.

Tudi če se otrok trudi, se bo slej ko prej zgodilo, da bo moral kdo drug prevzeti štafeto. In to moramo vedeti že vnaprej.

Zato je pomembno, da se kot družina vprašamo: imamo dovolj časa? Dovolj prostora? Imamo voljo, potrpežljivost in sredstva, da poskrbimo za žival, tudi takrat, ko zboli, postane starejša ali ima zahteve, ki jih nismo pričakovali?

Žival ni nagrada, je odločitev

Včasih starši hitimo ustreči, ker si želimo nagraditi trud. A naj bo pes darilo le v enem primeru: če je vaša družina res pripravljena nanj. Če ste se pogovorili, kdo bo skrbel zanj. Če ste kot starši pripravljeni prevzeti vajeti v roke – tudi takrat, ko se otroku ne bo več dalo.

Otrok lahko ob psu raste. Se uči odgovornosti, potrpežljivosti, sočutja. Ampak to bo mogoče le, če mu vi pri tem pomagate. Če mu daste zgled, ne le naloge.

In še en nasvet: če že razmišljate o novem družinskem članu, razmislite o posvojitvi. V zavetiščih je ogromno čudovitih živali, ki čakajo na priložnost za novo življenje.

Skupaj, odgovorno

Ljubljenček ni le pes za petico ali muca za nagrado. Je sopotnik, ki pride v življenje z veseljem, a tudi z zahtevami. Zato se ustavimo, premislimo – in če smo pripravljeni, sprejmimo žival v svoj dom kot polnopravnega družinskega člana.

Ne le za počitnice. Za vse dni.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime