Izvor človekovega najboljšega prijatelja sega že v davno prazgodovino. Med najbolj zanesljive teorije izvora sodi tista, ki navaja, da naj bi bil pes prednik volčjega psa (Canis lupus pallipes). To je rod, ki vključuje današnje vrste volkov in šakalov, vključno s sivim volkom (Canis lupus), ki je pred več kot 10.000 leti bival v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Obstajajo pa tudi teorije, ki psa uvrščajo med prednike volka iz Indije, Tibeta ali celo puščavskega volka. Teoriji potrjujeta, da lahko izvor psa uvrstimo med skupino volkov, seveda spremenjenega in drugačnega od običajnega volka, predvsem zaradi vzgoje/dresure, ki jo je doživel skozi stoletja. Potrditev tega je tudi v številu kromosomov, saj imata tako pes, kot volk skupno 78 kromosomov.

V bronasti dobi je študija o fosilih pokazala, da obstajajo štiri vrste psov, ki jih poznamo še danes:

 
• MOLOSOIDI: so psi čuvaji, njihova značilnost je velika moč in izrazito mišičevje, imajo okroglo ali kvadratno glavo in kratek gobec  (mastifi, doge, buldogi in nekateri planinski ter pastirski psi);

• LUPOIDI: so psi "pastirji", veliki in mišičasti, ki imajo dolg smrček ter ravna špičasta ušesa in gladko dlako različnih dolžin (volk);

• GRAIODI: so psi s suhim vratom in telesom, ozko glavo vendar imajo špičast ter dolg smrček, njihova dlaka je različne barve in dolžine (vsi hrti in njim podobni psi);

• BRAKOIDI: je skupina lovskih psov, so masivni psi z kvadratno glavo, imajo debel nos in ostro zobovje. Za njih velja, tudi, da imajo zelo razvita ušesa in kratek vendar močan vrat. Dlaka je pri tej skupini kratka, svetleča in gladka.

Nekateri viri navajajo še dve skupini:

•  VULPOIDNI: psi imajo dolgo dlako in zvit rep, poleg tega imajo široko lobanjo in koničast gobec.
•  JAZBEČARJI: psi, ki imajo kratke noge v primerjavi s trupom.

Začetki psa

S pomočjo genske mutacije (naravne, vendar pogosto zaradi posega ljudi), se je skozi čas razvilo več kot 100 pasem. Veliko pasem je skozi stoletja izumrlo, ostaja pa še velik del takih, ki so se ohranile vse do današnjih dni.

Razvoj volka in psa se je večkrat prepletal s človeškim vsakdanom. Volk je že od nekdaj veljal za sovražnika, ki se ga je potrebno bati in se boriti proti njemu (to potrujejo številne legende in ljudske pripovedke), pes pa je postal neločljivi spremljevalec človeka, zvest in vdan prijatelj.

Zgodovina psa

Dokaz, da sta prepletenost in razmerje "človek-pes" zelo stara, so fosili stari 14 milijonov let.  Psi, ki so bili takrat sicer toliko bolj divji in naj bi se približali naseljem, kjer je živel človek, da bi se nahranili z ostanki lova. To je človeku dalo možnost, da je "izkoristil" dobro razviti pasji vonj, predvsem zato, ker sta oba lovila enak plen. Tako je v odnosu nastala skupna korist in razvoj, ki se je večkrat v zgodovini prepletala.

V tem obdobju je moč zaznati tudi prve oblike udomačenih psov. Skupno zavezništvo in skupno pridobivanje hrane so omogočili, da je pes postal zvesti čuvaj in človekov prijatelj.

Besedilo: Pes moj prijatelj

Vir: www.cani.net, Wikipedia, www.mrpet.si