Za družino, ki se mora posloviti od svojega bolnega psa, je evtanazija eden najtežjih trenutkov. A kaj, če bi mesece pozneje na družbenih omrežjih zagledali fotografijo svojega psa – živega?

Prav to naj bi se zgodilo družini iz ameriške zvezne države Georgie. Njihova zgodba je tako nenavadna in pretresljiva, da jo danes preverjajo tudi pristojni. Vse se je začelo, ko je družina svojega mopsa zaradi resnih zdravstvenih težav odpeljala k veterinarju. Po njihovih navedbah so jim povedali, da pes trpi zaradi hudih zdravstvenih zapletov in da je evtanazija najbolj humana možnost.

Odločitev je bila za družino izjemno težka. Pes je bil še posebej navezan na enega od družinskih članov in je bil pomemben del njihovega vsakdana. Kljub bolečini so sprejeli odločitev, za katero so verjeli, da bo njihovemu štirinožnemu prijatelju prihranila nadaljnje trpljenje.

Plačali so za postopek in se poslovili od njega. Vsaj tako so mislili.

Potem so na spletu zagledali svojega psa

Nekaj mesecev pozneje je družinska članica med brskanjem po družbenih omrežjih naletela na fotografijo psa, ki ji je bil nenavadno znan. Bolj ko je gledala fotografijo, bolj je bila prepričana. To je bil njihov pes.

Družina je začela iskati odgovore in po njihovih navedbah izvedela, da pes po obisku veterinarske ustanove morda sploh ni bil evtanaziran. Namesto tega naj bi ga ena od zaposlenih odpeljala domov.

Še bolj šokantna je bila informacija, da naj bi bil pes v času, ko je družina verjela, da je že mrtev, živ in v dobrem zdravstvenem stanju. Ko so se soočili z zaposlenimi, so sledili novi zapleti.

Družina je kasneje izvedela tudi, da naj bi bil pes po razkritju zgodbe vendarle evtanaziran. Prav ta del zgodbe je najtežje razumeti – in hkrati tudi del, pri katerem je treba biti previden, saj gre za navedbe družine, ki jih pristojni še niso v celoti potrdili.

Podobna zgodba naj bi se zgodila že prej

Primer pa je postal še bolj nenavaden, ko se je pokazalo, da naj bi bila ista veterinarska ustanova povezana tudi s podobnim primerom. Tudi družina ene od mačk je bila prepričana, da se je poslovila od svojega starejšega ljubljenčka. Kasneje pa naj bi izvedela, da je mačka še vedno živa in da je nekaj časa živela pri eni od zaposlenih.

Oba primera sta zato sprožila vprašanja o tem, kaj se je v resnici dogajalo in kako je bilo mogoče, da so živali po postopkih, za katere so lastniki verjeli, da so bili izvedeni, ostale žive.

Ko zaupanje pomeni vse

Pri veterinarju ljudje ne puščamo avtomobila ali telefona. Puščamo člana svoje družine. Še posebej težko je to razumeti pri evtanaziji. Ko sprejmemo tako bolečo odločitev, pričakujemo, da bo vse potekalo strokovno, odgovorno in predvsem v skladu z našim dogovorom z veterinarjem.

Če bi se navedbe družine v tem primeru izkazale za resnične, ne bi šlo zgolj za nenavadno zgodbo o enem psu. Šlo bi za izjemno resno zlorabo zaupanja ljudi v trenutku, ko so bili najbolj ranljivi. In morda je prav zato ta zgodba tako pretresljiva.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija je simbolična: DepositPhotos

Vir: WSB-TV, People, The Independent