Vsem znan primer Baričevič, kjer ni odgovarjal nihče. Živ primer mučenja živali, zloraba psov, kar je navedeno v poročilu, odgovornost od nikogar. Zgodba je dobila svoj začetek že v letu 2006, ko se je zgodil napad na gospoda Megliča, ki še danes ni doživel sodnega epiloga. Naj vas spomnimo, da se je znana afera, ki se je zgodila 2. februarja 2010 na Oražnovi ulici v Ljubljani končala klavrno za Baričeviča, saj je utrpel hude poškodbe ugrizov psov in na kraju umrl. Takrat so bili vpleteni trije bulmastifi z imeni Atos, Atlas in Joy. Do tega groznega dogodka ne bi prišlo, če bi pristojne institucije upoštevale tri pravnomočne odločbe za usmrtitev bulmastifov.

Tri trije bulmastifi, Atlas, Atos in Joy so leta 2006 napadli gospoda Megliča, ki je utrpel hude telesne poškodbe ter še do zdaj njegova zgodba ni dobila epiloga. Prav tako so leta 2006 napadli ti trije bulmastifi pasjo inštruktorico Metko Zorc, ki je med drugim poskušala z rehabilitacijo in socializacijo teh psov. Žalostno je dejstvo, da kljub vsem tem dokazom niso ukrepali kot bi morali. Gospod Baričevič je želel te pse, zato jih je tudi dal v oskrbo gospoda Hajdinjaka, da bi jih prevzgojil. Bil je namreč edini, ki se je odločil za prevzgojo teh psov. Nihče drug tega ni želel storiti.

Do danes ni odgovarjal nihče in vse se pometlo pod preprogo, tako kot zmeraj, saj se še zmeraj govori, da obstaja sum, da je bila na kraju zločina še ena oseba in da so prikrili vse sledi, da bi se ugotovilo kdo je bil. Žalostno je spoznanje, da je naša država skorumpirana do konca, saj pravice ni, ker če bi se postopek zavarovanja zločina opravil v skladu z vsemi predpisi in bi poskrbeli za dokaze, bi danes bilo popolnoma jasno kdo je bil še prisoten. Po vsej verjetnosti gre za nekoga, ki ima politično podporo in veljavo v svetu politike, gospodarstva...

Veterinarski inšpektor Uroš Andrenšek je izdal tri pravnomočne odločbe za usmrtitev teh treh bulmastifov, saj so napadli tako Megliča, kot tudi Metko Zorc. Res pa je, da Atos, Atlas in Joy ne bi raztrgala lastnika, če se ne bi počutili ogrožene. Naj še enkrat obnovimo zgodbo.

Tistega žalostnega 2. februarja 2010 se je zgodila tragedija, saj so Atos, Atlas in Joy raztrgali Baričeviča. Na kraj dogodka je prišla policija, ki je žal morala ustrelili psa. Policista, ki sta prva prišla na kraj zločina, tega nista zavarovala in po njem so se lahko sprehajali svojci pokojnega Baričeviča. Prav tako nista zavarovala sledi krvi na stikalih, na to je opomnila Baričevičeva sestra. Prav tako nista opravila pregleda stanovanja, čeprav bi ga morala že zaradi sumljivega dejstva, da je na dvorišču ležal mrtev človek, s spuščenimi spodnjicami do kolen in to sredi zime. 

Na ta kraj je med drugim prišel tudi veterinarski inšpektor Uroš Andrenšek, ki je bil zgrožen nad prizoriščem. Povzeto po članku: "Prav Andrenšek, ki je tudi pričal, je prepričan, da je v tej zadevi šlo za mučenje živali. Bil je na Oražnovi, tam je bilo grozno kot v klavnici. Videl sem umetni penis, opazil vidne spremembe na pasjih anusih in še isti večer poklical dežurnega patologa, naj bo pri obdukciji pozoren prav na vse." Obdukcija je pokazala naslednje: "Sluznica rektuma in anusa petletnega Atlasa sta močno zadebeljeni, v končnem segmentu rektuma, tik ob anusu, je bilo več raztrganin, anus je bil širok 6 centimetrov. Šestletni Atos je imel analno odprtino delno odprto (1,5 centimetra), raztrganine v začetnem delu sluznice rektuma. Nič bolje je očitno ni odnesla desetletna Joy. Njen vzdolžno odprt rektum je bil enakomerno širok (8,2 centimetra), anus pa širok 6,8 centimetra. (vir:rtvslo.si)." Razumljivo je, da psi ne bodo pustili mučenja in spolne zlorabe, kajti bolečine so neznosne in prav zaradi tega je prišlo do nastale situacije.

Zanimivo je dejstvo, da je prva lastnica teh psov, zdravnica Zora Roter, nečakinja Kučanovega svetovalca Zdenka Roterja umrla leta 2008 v sumljivih okoliščinah. Prav tako se lahko upravičeno sprašujemo kako to, da tri pravnomočne odločbe za usmrtitev bullmastifov, ki jih je izdal Uroš Andrešek niso upoštevali. Andrešek trdi (http://www.slovenskenovice.si): "pa so nas višji uradniki z ministrstva za kmetijstvo ovirali. Dokazljivo ovirali. Če tega ne bi počeli, tudi te afere ne bi bilo." Drug vir pravi: "Obdukcija psov kaže na spolno zlorabo živali, v postopkih njihovega vračanja lastniku pa so na kmetijskem ministrstvu pod vodstvom Milana Pogačnika upoštevali interese lastnika in odvetniške pisarne Mira Senice in ne javnega interesa."

Vsekakor do zdaj ni odgovarjal nihče, čeprav obstaja sumljivo dejstvo, da je na dogodek "zločina" tako hitro prišla oziroma se znašla takratna državna sekretarka za ministrstvo za kmetijstvo Sonja Bukovec. Vso javnost lahko čudi tudi dejstvo, da je obstajal upravičen sum, da je v hiši bila še ena oseba, saj je bilo javljeno, da naj na dogodek prideta dve reševalni vozili. Veliko očividcev je potrdilo, da so videli osebo, ki se je hitro odpeljala iz Oražnove ulice s črnim terencem in prav tako so tudi policisti našli DNK tretje osebe. Zanimivo je tudi dejstvo, da so na dogodku samem našli kondom in spermo, čeprav se ve, da je gospod Baričevič bil gospa Baričevič. Najbolj zbode v oči še to, da na sam kraj nista prišla niti preiskovalni sodnik, niti preiskovalni tožilec, kar jasno dokazuje, da ta dva nista opravila svojega dela v skladu z uradno dolžnostjo.

Afera ima veliko dokazov ali vsaj nekaj osnutkov, ki bi lahko razpletli celotno dogajanje, saj so vsi ptički na veji čivkali, da so bile vsepovsod kamere in dokazi, da pa nihče ni ukrepal kot bi moral in sama preiskava ni potekala v skladu z zakonsko dolžnostjo. Zakaj se kraj zločina ni zavaroval, zakaj niso policisti naredili ogled stanovanja, zakaj so se lahko sestra pokojnega, Sonja Bukovec, Marija Marolt Bukovec prosto sprehajale po kraju zločina in tako onemogočile pridobitev zanesljivih dokazov ni nikomur jasno! Očitno je bilo, da je bilo nekomu v interesu, da zgodba ne dobi epiloga.

V očeh javnosti so Atlas, Atos in Joy pridobili negativen pečat in smrtno obsodbo ljudstva, da so to najbolj nevarne pasme in še bi lahko naštevali. Toda, če se odkrito vprašamo in pomislimo v svojih dušah si lahko iskreno priznamo, da življenje tem trem kosmatincem ni prizaneslo. Vprašljiva je sama vzgoja in seveda posledično življenje vse od njihove skotitve. Spolna zloraba, ki so jo doživljali je za njih bila pika na i in niso vzdržali več tega mučenja, zato so se obrnili proti lastniku in posledice so bile več kot dovolj očitne. Umrli so pod streli policistov ter bili odrešeni muk zlorabe. Čeprav so se takrat zapisali kot krvoločni psi, ki  veljajo za nevarne menimo, da je šlo za samoobrambo. Trpljenje teh psov je zakopano z njimi in upamo lahko le, da so srečni tam za mavrico ter da so se končno rešili okov tega krutega sveta.

Nas zanima le to, da dr. Vida Čadonič Špelič ni ukrepala, saj je njen zaposlen Andrenšek izdal tri pravnomočne odločbe za usmrtitev in kljub temu je dovolila, da se to ne upošteva. Njena kredibilnost je zelo vprašljiva, saj je podlegla ministrstvu za kmetijstvo, ki je dovolilo gospodu Baričeviču v last te tri bulmastife. Naj tu še enkrat izpostavimo, da je v tistem času bila zaposlena na ministrstvu za kmetijstvu Sonja Bukovec, ki je med prvimi bila na prizorišču v Oranžnovi ulici.

Dr. Vida Čadonič Špelič, kot kaže pri vodenju tako pomembne institucije kot je UVHVVR (takrat VURS) nimate pooblastil in nimate nobenih pristojnosti, saj če bi delo opravljali delo strokovno in v skladu z zakonodajo, kar pomeni, da na vašo odločitev ne more vplivati nihče, te afere ne bi bilo. Dopustili ste, da so na vaše mnenje vplivali drugi in prav zaradi tega se upravičeno lahko sprašujemo, da ste pri svojem delu nestrokovni, nekredibilni in ne znate zastopati interese UVHVVR.

Kot zmeraj so bili vsega krivi psi, ki so v tej zgodbi le krute žrtve spolne zlorabe in kaj se je dogajalo v njihovem kratkem življenju je daleč stran od resnice.

Ekipa Ustavimo pasje borbe

Foto: Delo