Na srečo se vse več vodnikov zaveda pomena miselne stimulacije psov. Ni dovolj, da zaposlimo tačke oziroma telo, tudi možgani ter čutila morajo delati, da potešimo pasje naravne nagone. Toliko bolj je to pomembno pri živalih, ki jih je težje fizično utruditi, torej mladiči in starejše živali, pa psi z gibalnimi težavami ali pa po kakšnem posegu, ko je obvezno mirovanje. Raziskava iz Toronta ugotavlja, da miselna vadba starejših živali v obliki reševanja novih problemov ter njihova izpostavitev bogatejšim in drugačnim okoljem pomaga odložiti  običajno zmanjšanje mentalne učinkovitosti pri starejših psih – po domače, aktivni možgani, ki rešujejo probleme, se počasneje starajo (pa saj to vemo že iz lastne, človeške prakse, kajne?). Takšna stimulacija uma dejansko spremeni fiziologijo možganov, pri čemer nastanejo nove povezave med obstoječimi nevroni v skorji kot posledica izkušenj.

V zadnjih letih večkrat slišimo in beremo o obogatitvi pasjega življenja, v angleščini je to t.i. canine enrichment, s katero psa stimuliramo na različne načine. Obogatitev je lahko v zvezi s čutili, lahko je v zvezi s hrano, pod obogatitev spada tudi spoznavanje novega okolja, torej sprehod v neznano, prav tako pa je lahko socialna, torej spoznavanje novih ljudi in živali. Moramo vedeti, da (pol)divji sorodniki psov velik del dneva preživijo aktivno, tako da si iščejo hrano, varno zavetje, se umikajo morebitnim nevarnostim itd., skratka stalno iščejo rešitve za določene težave in izzive, domači psi pa so večji del dneva nezaposleni, njihova čutila in možgani pa stagnirajo. Z obogatitvijo in dejavnostmi torej zmanjšujemo stres, povečamo sposobnost za reševanje težav in krepimo medsebojni odnos, hkrati pa pripomoremo k temu, da je naš pes bolj umirjen in samozavesten.

Miselne igrače. Takšne igrače napolnimo s hrano ali vanje skrijemo priljubljeno žogico, tako da mora pes rešiti uganko, da pride do želene nagrade. Obstaja široka paleta različnih igrač, od takšnih, ki so votle ali imajo 'skrite' predele, kamor lahko skrijemo nagrado, do takšnih, kjer mora pes premikati vzvode, odpirati predale in podobno, spet druge lahko žveči ali kotali, da hrana sama pade ven ... Znajdemo se lahko tudi sami, recimo karton od jajc napolnimo z zmečkanimi papirji in mednje posujemo brikete ali priboljške; v pekač za mafine posujemo hrano, čez pa položimo žogice, ki jih mora pes umakniti, da pride do hrane. Možnosti je res veliko, tako da ne odlašajmo in se s svojim kosmatincem lotimo odkrivanja 'pasjih križank', ki bodo poskrbele za oster um tudi v zrelih letih.  

Zaposlimo čutila. Psa izpostavimo novim vonjavam, vidnim dražljajem, zvokom, predstavimo nove okuse ali različne materiale za dotik. Ker je velik del pasjih možganov posvečen zaznavanju in obdelavi vonjav, so vohalne aktivnosti odličen način, kako poskrbeti za stimulacijo našega pasjega prijatelja. Lahko mu skrijemo igračko, se vpišemo v tečaj katere od vohalnih panog, lahko pa tudi dom občasno popestrimo z vnosom novih vonjav (na predel stola, vrat ali omarice namažemo čisto malo kreme, popršimo deodorant ali kaj podobnega, zadošča že minimalna količina, pa bo naš kuža imel opravka s tem, da ugotovi, od kod prihaja vonj in kaj pomeni) ali pa se odpravimo na izlet v novo okolje, kjer bo kuža gotovo skrbno preučeval vonjave okolice, drugih psov, ljudi, morda divjadi ... Če kuža ne zmore dolgih sprehodov ali izletov, pa z različnih terenov prinesemo majhne spominke in mu jih nastavimo po dvorišču ali v hiši, da jih preuči. Lahko prinesemo kakšno vejo, malo živalske dlake, ptičje pero, izkoristimo jakno, ki jo je pozabil naš prijatelj v avtu ... Prepustimo se domišljiji in zaposlimo pasjo.  

Trik je v trikih. Učenje novih veščin zagotovi stimulacijo malih sivih celic. In kdor trdi, da se starega psa ne da naučiti novih trikov, se krepko moti in zamuja veliko zabave! Lotimo se trikov, ki so v okviru zmožnosti našega psa, sploh, če je starejši, bolj okoren ali mu čutila že pešajo. Z nekaj potrpežljivosti in doslednosti uspeh ne bo izostal, trik pa tudi ne rabi biti hudo uporaben. Glavno je, da kakovostno preživimo čas s svojim psom, se skupaj zabavamo in malo razmigamo telo in možgane.   

Igrače. Nekateri psi od malih tačk obožujejo igrače, spet drugi se zanje pretirano ne zanimajo, ali pa se zanimajo le, če so v povezavi s hrano. Da obdržimo zanimanje oz. jih dodatno stimuliramo, tako telesno kot umsko, lahko malo razširimo svoj nabor igrač (plišaste, gumijaste, lesene, cufe, žoge, igrače, katerih določeni deli se premikajo ali izvlečejo  ...), potem pa vsak teden naredimo menjavo in ponudimo dve ali tri igrače, ostale pa pospravimo. Po enem tednu aktualne igrače pospravimo in je na vrsti nov komplet. Za nekaj dodatne zabave lahko psa naučimo ime posameznih igrač in vadimo pošiljanje po določeno igračo.  

Mi, skrbniki. Za to, da skrbimo za krepitev telesa in uma ter preženemo dolgčas in poskrbimo za zabavo, ne rabimo nujno nekih imenitnih rekvizitov. Psu prav lahko ponudimo predvsem – sebe! Igrajmo se s psom in uživajmo v tem, kako se jim na obraz nariše nasmešek. Igra nas ohranja mlade, tako da izkoristimo vsako malo priložnost za nekaj navihanosti. Lahko se igramo tudi skrivalnice, skrivamo lahko igrače, hrano, sebe ali družinske člane. Vzemimo si čas in odpeljimo psa v novo okolje, na sprehod v neznano, na kavo v prijazno kavarno, ali pa ga odpeljimo v pasjo trgovino, kjer se lahko naužije novih vonjav in zvokov in si morda izbere nove priboljške ali igračo. Privoščimo mu tudi domačo masažo za malo razvajanja in stimulacijo; če psu prija telesni dotik, je stimuliranje točk po telesu blagodejno za ohranjanje in ponovno vzpostavljanje živčnih povezav in refleksov, tako da aktiviramo telo in možgane, ki dražljaje zaznavajo in predelujejo.

Psi so bitja navad in imajo radi rutino in predvidljiv urnik, a občasne popestritve vsakdana z novimi izkušnjami in z učenjem novih stvari so pravi način, da preženemo dolgčas in jih prijetno utrudimo. Morda se komu zdi, da so starejši psi povsem zadovoljni s tem, da dneve preživijo pasivno, počivajo in pravzaprav ne počnejo nič več, a je v resnici ravno nasprotno. Njihovi čuti niso več tako izostreni, kot so bili nekoč, in tudi njihovo premikanje se upočasni,  a zabava s človeškimi skrbniki je še vedno še kako vznemirljiva. Malo časa in truda z naše strani bo prineslo velike in dolgoročne koristi v splošni kakovosti življenja psa. Zato pa – popestrimo svoje in pasje življenje z malimi novostmi, novimi odkritji in doživetji in ustvarimo nepozabne spomine.

Urška Medvedšek

Fotografija: Dreamstime