Posvojena iz hiše groze, rešen iz pasjih borb! Dva posvojenca v skupnem domu!
Amir Mujić in Urša Grilj sta posebna posvojitelja - dveh posebnih psov. Buba je bila rešena iz "hiše groze", kot so jo poimenovali srbski novinarji (fotografije spodaj).
V majhnem prostoru v kraju Jagodina je bila zaprta s skoraj 50 psi, tehtala pa je komajda 4 kilograme. Pasha je bil rešen z ulic Sarajeva, bil je na robu smrti. Obe zgodbi sta se zaključili v dobro obeh psov. Dom sta našla pri Amirju in Urši, s katerima smo opravili kratek pogovor.
Bubo so rešili v Srbiji. Bila je ena od preko 40 psov, zaprtih v majhnem prostoru. Kaj se je pravzaprav v tistem prostoru dogajalo?
Buba je bila zaprta v približno 40 kvadratih majhnem stanovanju, v stanovanjskem bloku. Gospa, ki je te pse imela zaprte, je dejansko verjela, da jih rešuje in da za njih dobro skrbi. Vendar ni bilo tako. Psi so bili lačni, podhranjeni, bolni, brez kakršnekoli veterinarske oskrbe. Stanovanje je bilo umazano, polulano, pokakano, saj psov gospa ni sprehajala. Sosedje v bloku so o dogajanju večkrat obvestili pristojne, vendar ni nihče ukrepal. Rešila jih je gospodična, ki rešuje brezdomne pse.
Kako je teh 40 živali, med katerimi je tudi vaša posvojenka, pravzaprav prišlo iz "hiše groze"?
Gospa je s težavo predala pse, a jih je. Če je uradno odgovarjala za mučenje psov pa ne vemo. Menda ima psihične težave in je mislila, da tem psom ni bilo nič hudega.
Foto: Andraž Muljava
Kje ste dejansko zasledili, da Buba išče dom?
Že omenjena gospodična, ki je vse te pse rešila, prek prijateljev sodeluje z slovenskim društvom Srce za Bulle, in tako je Buba prišla v Slovenijo. Društvo jo je oglaševalo na svoji strani. Lahko bi se reklo, da je bila simpatija na prvi pogled.
Kako se spominjate vajinega prvega srečanja?
Seveda, šli smo jo pogledat, bila je malce prestrašena, vendar je rada šla z nami v avto in domov. Najprej za nekaj dni na "preizkus", saj smo takrat imeli doma še enega 15-letnega ptičarja. Nismo vedeli, ali se bosta sploh ujela. Bojazen je bila odveč in po nekaj dneh je postalo jasno, da bo Buba ostala pri nas. 15-letnik je žal odšel za mavrico en mesec po njenem prihodu in je tako ostala sama z nama.
Je imela Buba na začetku kakšne težave s socializacijo?
Da. Najprej ni vedela kaj je sprehod, povodec, da se zunaj opravlja potrebe … tega jo je kmalu naučil naš 15-letni starček. Seveda so se še dogajale "nesreče" tudi doma, ampak vedno manj pogosto. Sprehode in odpoklic je hitro osvojila. Verjetno tudi zato, ker se je bala, da bi jo kje pustila in je bila vedno blizu naju. Več težav je imela z ljudmi, ki so prihajali k nam. Lajanje je postajajo že nemogoče, tekla je v krogih po stanovanju, ni se mogla umiriti, ni se pustila božati, bežala je in renčala. Seveda smo se posvetovali s strokovnjakom in napredek je bil počasen, a viden. Vsak dan je bolje. Danes je Buba drugačna, še vedno na trenutke negotova, a napredek je velik. Tujcem se hitreje približa, pusti se tudi pobožati. Verjetno se bomo vse njeno življenje ukvarjali z njenimi strahovi. Ampak glede na to, od kod je prišla, je danes prava pasja damica. S svojimi kapricami, seveda. (smeh)
Imate pa še enega posvojenca, to je Pasha. Povedali ste mi, da je bil pes v Bosni namenjen pasjim bojem ...
Drži. Imeli so ga za vabo, da so z njim vadili pse za boje. Ker Pasha ni želel sodelovati, so ga po eni grozni borbi, kjer ga je drugi pes skoraj raztrgal, vrgli na cesto. Zavrženega so našli prostovoljci in ga oskrbeli. Med samim okrevanjem ga je še enkrat napadel pes v penzionu, kjer je bil nameščen. Kar je okrevanje še podaljšalo. Ko je bil dovolj pri močeh, je prek društva Srce za Bulle prišel v Slovenijo in k nama. Sprva naj bi mu, kot člana društva, nudila samo začasni dom.
A ta začasni dom je postal stalni dom. Kaj je pretehtalo, da ste se odločili Pasho obdržati pri sebi?
Preprosto to, da nama je ukradel srce, ker je glede na to, kaj se mu je zgodilo, pravo zlato srce, brez kančka agresije. Ne moreš verjeti, da lahko žival tako hitro pozabi in oprosti človeško krutost.
Foto: Andraž Muljava
Sta posvojitev dobro premislila?
Seveda sva premislila. Predvsem to, kdo bo pripravljen skrbeti za dva psa, če bi midva odšla na dopust ali če bi bila recimo zadržana v službi. To je bila prva skrb. Čas se vedno najde, nekateri tečejo, gredo na tenis ali v fitnes, midva greva pač na sprehod s psi. Združevanje prijetnega s koristnim, torej. Kmalu bomo sicer potrebovali večji avto, da bomo lažje šli še kam dlje in se ne bomo gnetli, saj v kratkem pričakujemo še dojenčka.
Kako pa je izgledalo prvo srečanje obeh posvojencev? Kako se ujameta?
Oba sta precej mirna psa. Tudi prvo srečanje je bilo mirno. Danes pa kot prava "babnica", Buba običajno Pasho kar pokomandira in ga tudi nalaja, če ni po njeno. Vendar sta dober in usklajen tim.
Foto: Pokret Levijatan (hiša groze)
Komentiraj
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.