Nedavno je krožil žalosten videoposnetek psa v zavetišču, ki ga spremlja vsakdanji mimohod ljudi, stotine in stotine nog, vendar se nihče ne ustavi ob njegovem boksu. Nihče mu ne nameni niti pogleda, kaj šele kakšne nežne besede, ki bi mu popestrila dan. Mimo hodijo sveže posvojeni mladički s svojimi novimi družinami, on pa ostaja v zavetišču. Spregledan, popolnoma neopažen, kot da skoraj ne obstaja.

Več takih spregledanih starejših psov obstaja v zavetiščih in oskrbi društev. Takih, ki se jih ljudje bojijo posvojiti, ker so prestari, pregrdi, preveč bolehni in napovedujejo samo skrbi in veterinarske stroške. Zato se raje odločilo za mladiča, hkrati pa pozabijo, da ta prinaša tudi učenje sobne čistoče, neprespane noči, pasjo šolo, obdobja grizenja, plašnosti in razvoja, tako karakternega kot fiziološkega.

Odrasel ali starejši pes vse to že obvlada, je vajen sobne čistoče in ima že izoblikovan karakter, zato je za večino ljudi, sploh tiste, ki imajo natrpan urnik ali pa so sami v starejših letih, veliko primernejša in lažja izbira kot mladič.

Kdaj pa je pes dejansko senior?

V teoriji takrat, ko je v zadnji četrtini svoje pričakovane življenjske dobe. V praksi pa leta variirajo, pri večjih pasmah se starost začne nekje pri 7-ih letih, pri manjših pa pri 9-ih. Seveda je posvojitev starejšega psa svojevrstna odgovornost, ki lahko prinese starostne težave, višje veterinarske stroške in konec koncev skrajšan skupni čas s posvojencem. Naj pa te skrbi ne bodo razlog, da je zavetišče njihova zadnja postaja in se zanje nihče ne odloči.

Predstavila bom zgodbo 10-letne hrtice Tiffany, ki je v začetku letošnjega leta prišla z Irske v začasno skrbništvo v Sloveniji. Njena tekaška kariera se je zdavnaj zaključila, zadnjih nekaj let pa so jo imeli za razplod. Prostovoljci Društva Hrtji Svet so ji po prihodu in navajanju na življenje ljubljenčka začeli iskati posvojitelje. Po nekaj mesecih jo je posvojila Tina Lapajne, ki nam bo povedala svojo izkušnjo posvojitve Tiffany.

Kako se je Tiffany znašla pri tebi in kako se je vklopila v tvoj vsakdan?

Tiffany sem opazila na spletni strani Hrtjega Sveta, kjer sem občasno pogledala hrte, ki iščejo dom. S partnerjem sva si želela, da bi pes, ki ga že imava, imel družbo približno enako stare, umirjene psičke. Po daljšem premisleku sva se odločila, da kontaktirava društvo in pričneva s postopkom posvojitve. K nam je prišla v drugi polovici junija in v nekaj dneh je padla v ritem sprehodov, obrokov in vseh ostalih pravil.

Je z njo veliko dela v primerjavi z mladičem?

Dela je neprimerljivo manj. Prišla je z izoblikovanim karakterjem in sva vedela, kaj pričakovati, še preden sva jo dobila. Je umirjena, ne uničuje, ne grize predmetov, zna počakati doma, na povodcu ne vleče.

Kako so se priprave razlikovale od priprav na mladiča ali odraslega psa?

Za Tiffany se nismo veliko pripravljali. Preden se je preselila k nam, smo se trikrat dobili, da se je naš pes navadil na njeno družbo in ona nanj. Ko je prišla, smo imeli pripravljene posodice, ležišče in hrano. Vzela sva si nekaj prostih dni, da sva ju počasi pričela puščati sama. Pri mladiču je potrebno v prvih nekaj mesecih vložiti precej trdega dela, učenja sobne čistoče, pripravljen moraš biti, da bo kakšen predmet uničen. Učenja, discipline in potrpljenja mora biti veliko več.

Kako izgleda tvoj povprečen dan s Tiffany?

Med 7. in 8. uro zjutraj gremo na jutranji sprehod. Po sprehodu dobita zajtrk in gresta še malo počivat. Drugi sprehod je med 14. in 16. uro, proti večeru pa dobita drugi obrok. Zadnjič gresta ven, preden gremo spat, nekje okoli 22. ure. Med vsem tem časom sta oba deležna božanja, masiranja, priboljškov.

Ko imamo čas, odidemo na daljše izlete ali pa teč v ograjen park. Rada imata, da se dobimo še z drugimi pasjimi prijatelji, saj je tako tek še bolj zabaven. Z veseljem gresta v vodo, opazujeta sosedove mačke, Tiffany si želi pozornosti vsakega mimoidočega, rada pa tudi oponaša svojega 'brata’.

Meniš, da se boš v prihodnosti še kdaj odločila za posvojitev odraslega ali starejšega psa?

Če bom v prihodnosti še želela pse, bom posvojila odraslega oz. seniorčka. Nisem oseba, ki bi ji odgovarjali mladički.

Te je s kakšno lastnostjo ali vedenjem presenetila?

Presenetila me je s popolno hojo na povodcu, svojo nezahtevnostjo in nežnostjo.

Kaj bi svetovala ljudem, ki se zanimajo za posvojitev psa, pa se bojijo posvojitve starejšega psa?

Ne vidim razloga za bojazen. Bolj bi se bala posvojiti mladička. Tiffany pri svojih desetih letih zelo hitro razume vse.

Če pa samo pomislim, da je nekje pes, ki čaka toliko časa v zavetišču, samo zato, ker je star, me stisne in bi kar vse povabila k sebi, da bi jim bilo bolje. Poglejte iz pasje perspektive. Zaslužijo si zadnja leta preživeti v udobju in brez strahu.

Če ste se v zgornjih besedah Tine našli in bi ponudili dom pasjemu starčku, obiščite lokalno zavetišče ali se pozanimajte pri društvih, ki iščejo domove psom in polepšajte jesen življenja enemu izmed ostarelih psov. Ne gre za uboge, betežne in nepokretne pse, nekateri vas bodo še kako presenetili s svojo poskočnostjo. V vsakem primeru pa imajo starejši psi še veliko ljubezni, nežnosti in topline, ki jo bodo delili z vami.

Ne bo vam žal!

Nika Bergant

Fotografija: osebni arhiv