03.02.2025

Pravice živali v Sloveniji – med napredkom in slepimi pegami zakonodaje

Pravice živali so izključno v rokah človeka – zakonodajo pišemo ljudje, živali pa nimajo možnosti odločanja o svoji usodi. Dolga desetletja prizadevanj za izboljšanje pravnega statusa čutečih bitij so privedla do določenih napredkov, vendar temeljni problem ostaja: pravni okvir še vedno temelji na instrumentalizaciji živali. Hišne živali so zaščitene v okviru skrbništva, a so pravno še vedno obravnavane kot lastnina. Rejne živali so zgolj vir dobička, njihova zaščita pa je podrejena ekonomskim interesom industrije. Prostoživeče živali pa so pogosto izenačene z naravnimi viri, pri čemer se jih obravnava kot divjad (produkt gozda), ne kot čuteča bitja.

 

Posodobitev Zakona o zaščiti živali je prinesla večji nadzor nad ravnanjem z živalmi, določila strožje kazni za nepravilnosti pri registraciji psov ter prvič eksplicitno zapisala, da je mučenje živali lahko tudi posledica malomarnosti. Kljub tem izboljšavam pa ostaja več kritičnih vprašanj odprtih, saj zakonodaja še vedno dopušča številne sporne prakse, ki bi morale biti preteklost, če želimo stopiti ob bok najbolj naprednim državam na področju dobrobiti živali.

 

Leta 2023 sprejete spremembe so pomemben korak naprej. Ena ključnih novosti je ustanovitev posebne enote uradnih veterinarjev za nadzor zaščite živali, ki bo omogočala bolj dosledno preverjanje ravnanja s prostoživečimi in rejniškimi živalmi. Poleg tega je bila sprejeta odločitev, da bo uporaba živali v cirkusih popolnoma prepovedana, kar Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale etično nesprejemljivost tovrstne rabe živali za zabavo.

 

Med pomembnimi spremembami je tudi prepoved privezovanja psov, ki bo v celoti stopila v veljavo novembra, leta 2025. To pomeni velik premik k bolj etičnemu ravnanju z domačimi živalmi, saj je bilo privezovanje pogosto povezano z neustreznimi življenjskimi pogoji in dolgotrajnim trpljenjem psov. Poleg tega je zakon izenačil pravice terapevtskih psov s psi-vodiči, kar je pomemben premik k bolj vključujoči družbi za osebe, ki potrebujejo tovrstno pomoč.

 

Da bi Slovenija postala vodilna na področju zaščite živali, mora zakonodaja odpraviti pomanjkljivosti, ki omogočajo neustrezno ravnanje z živalmi. Eden od ključnih izzivov je pomanjkanje jasnih omejitev za pesjake – namesto omejevanja gibanja psov v majhnih kletkah bi morali spodbujati varno ograjena dvorišča, ki omogočajo več svobode in gibanja.

 

Uporaba psov pri lovu ostaja še eno od vprašanj, ki kliče po nujni zakonodajni spremembi. Nizozemska in Švica sta omejili to prakso zaradi nepotrebnega trpljenja, Avstrija je v določenih regijah prepovedala uporabo psov pri lovu. Slovenija lovskim psom še vedno ne zagotavlja ustrezne zaščite niti z zakonom o zaščiti živali, saj so uporabljeni kot lovska oprema in so vključeni v Zakon o lovu.

 

Ena izmed ključnih pomanjkljivosti slovenske zakonodaje je odsotnost državnih zavetišč za rejne in prostoživeče živali. Trenutno se rejne živali, ki so bile odvzete zaradi zanemarjanja ali zlorabe, pogosto znajdejo v klavnicah ali pri novih lastnikih brez zagotovila, da ne bodo ponovno izpostavljene slabim razmeram. Prav tako v Sloveniji ni ustreznih centrov za rehabilitacijo prostoživečih živali, ki so poškodovane zaradi prometa, onesnaženja ali drugih dejavnikov. V primerjavi z Avstrijo in Nizozemsko, kjer obstajajo državna zavetišča in rehabilitacijski centri za različne vrste živali, Slovenija močno zaostaja. Avstrija financira specializirana zavetišča za rejne in divje živali iz državnega proračuna, medtem ko ima Nizozemska razvejano mrežo centrov, kjer strokovnjaki skrbijo za zdravljenje in rehabilitacijo poškodovanih ali osirotelih živali.

 

Nerazrešeno ostaja vprašanje pravice prostoživečih živali do veterinarske oskrbe. Trenutno poškodovane prostoživeče živali pogosto končajo kot del lovne kvote, namesto da bi imele enako pravico do zdravljenja kot hišni ljubljenčki. Nizozemska in Avstrija sta na tem področju bistveno naprednejši – v obeh državah imajo veterinarji pravico zdraviti vse poškodovane divje živali, pri čemer so na voljo državne mreže rehabilitacijskih centrov.

 

Slovenija bi morala slediti zgledu Nizozemske in Avstrije ter zagotoviti obvezno javno dostopnost podatkov o poskusih na živalih. Trenutno so ti podatki v Sloveniji nedostopni, medtem ko so v omenjenih državah vzpostavljeni javni registri vseh odobrenih poskusov na živalih. To bi omogočilo večjo transparentnost in spodbudilo uporabo alternativnih metod raziskav, ki ne vključujejo živali.

 

Naslednji ključni korak je popolna prepoved poskusov na živalih. Čeprav Slovenija še vedno dopušča uporabo živali v medicinskih in znanstvenih raziskavah, sta Avstrija in Nizozemska že uvedli strožjo regulacijo in postopoma opuščata poskuse na živalih v korist alternativnih metod. Belgija je leta 2020 prepovedala testiranje kozmetike na živalih in si prizadeva za širitev prepovedi na druga področja znanosti.

 

Zasebni živalski vrtovi v Sloveniji prav tako ostajajo sporno področje, saj pogosto ne izpolnjujejo niti minimalnih standardov dobrobiti živali. Medtem ko Avstrija in Nizozemska strogo regulirata ali celo odpravljata tovrstne obrate, v Sloveniji nekateri obratujejo celo brez ustreznih dovoljenj.

 

Ena najpomembnejših zakonskih izboljšav bi bilo tudi obvezno psihosocialno svetovanje za mučitelje živali. Raziskave kažejo, da so osebe, ki mučijo živali, pogosto nagnjene tudi k nasilju nad ljudmi. V Nizozemski in Avstriji je psihološko svetovanje za storilce kaznivih dejanj nad živalmi že obvezno, kar bi moralo veljati tudi pri nas.

 

Dodatno bi bilo treba uzakoniti obvezno čipiranje mačk, ki bi omogočilo boljši nadzor nad populacijo zapuščenih živali in povečalo odgovornost lastnikov. V Avstriji in na Nizozemskem je čipiranje mačk že obvezno, kar je privedlo do znatnega zmanjšanja zapuščenih živali.

 

Zaostajamo tudi pri vprašanju skrbništva nad živalmi – posamezniki, ki so bili obsojeni za mučenje živali, v Sloveniji še vedno nimajo doživljenjske prepovedi skrbništva, kar je v nasprotju s prakso v Avstriji in na Nizozemskem, kjer takšne prepovedi že obstajajo.

 

Da bi preprečili neodgovorno vzrejo živali in preobremenjenost zavetišč, bi morala Slovenija prepovedati prodajo in oddajanje nerodovniških živali ter jo dovoliti izključno v okviru registriranih zavetišč ali pri licenciranih vzrediteljih. Podobno regulacijo že poznajo Nemčija, Nizozemska in Avstrija.

 

Posebno vprašanje predstavlja tudi lov v loviščih s posebnim namenom, ki v Sloveniji še vedno omogoča trofejni in turistični lov. Nizozemska in Švica sta tovrstne prakse že omejili z obsežno mrežo nelovnih območij, Avstrija in Grčija pa sta nekatera območja razglasili za popolnoma nelovne cone.

 

Slovenija bi morala prav tako slediti zgledom Avstrije in Nizozemske pri zaščiti rejnih živali, saj tam že poteka postopna odprava uporabe kletk v industrijski reji. Pri nas pa je ta praksa še vedno dovoljena, kar pomeni, da živali preživijo celotno življenje v omejenem prostoru brez možnosti izražanja naravnega vedenja.

 

Učinkovitost inšpekcijskega nadzora bi bilo mogoče izboljšati s centralizacijo nadzornega sistema in obveznim videonadzorom v zavetiščih in rejnih obratih, kar je že uveljavljena praksa v Avstriji in Nizozemski.

 

Leta boja za izboljšanje zakonodaje so prinesla spremembe, toda pot do resnične pravne zaščite živali je še dolga. Napredne države, kot sta Nizozemska in Avstrija, so že uveljavile številne zakonodajne spremembe, ki živalim priznavajo večjo zaščito, Slovenija pa mora na tem področju še veliko narediti. Zakonodaja se spreminja počasi, toda vztrajanje pri etičnem ravnanju in pravicah živali ostaja ključni korak k bolj pravični družbi, v kateri so čuteča bitja resnično zaščitena.

 

Nevenka Lukić Rojšek

Društvo za dobrobit živali AniMa

Fotografija: Dreamstime

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.