Pri Pes moj prijatelj se nimamo navade podrobno posvečati posameznim pasmam in predstavitvam le-teh, saj je naše delovanje usmerjeno povsem drugam, t.j. v pomoč brezdomnim živalim. Kljub temu smo se odločili, da bomo na našem spletnem portalu nekaj besed namenili slovenskemu ponosu – edini uradno priznani slovenski avtohtoni pasmi, kraškemu ovčarju.

Kraševca nam predstavlja Jana Puhar, iz Društva ljubiteljev in vzreditelju kraških ovčarjev Slovenije.

Kraški ovčar je edina uradno in mednarodno priznana slovenska avtohtona pasma. O njem je pisal že Valvasor, njegov izvor pa naj bi segal celo v 8. stoletje pred našim štetjem. Pasma je postala mednarodno priznana leta 1939 pod imenom Ilirski ovčar, kot slovenska avtohtona pasma pa leta 1968. V nasprotju z uradnim nazivom ne gre za ovčarskega, temveč za pastirskega psa, zato se zadnja leta zanj raje uporablja termin "kraševec".

Srednje velik, skladno grajen pes krepke konstitucije meri v višino od 57 do 63 cm,  tehta od 30 do 42 kg; v dolžino je 1/9 daljši od plečne višine. Psice so nekoliko nižje in lažje, po standardu merijo od 54 do 60 cm, tehtajo od 25 do 37 kg. Bogata dlaka železno sive barve je ravna, dolga vsaj 10 cm, z gosto podlanko. Bogato "odlakan" je tudi njegov rep, širok, poln, dolg vsaj do petnice in med hojo ter vznemirjenjem pogosto dvignjen. Najlepši okras kraševca je plemenita glava s spuščenimi uhlji ter prijaznimi, mandljastimi temnimi očmi, ki gledajo odkrito, že skoraj otožno. Ima močan gobec s škarjastim ugrizom.

Kraševec je pastirski pes, umirjen, a pozoren, suveren in nepodkupljiv, nezaupljiv do tujcev, inteligenten in neustrašen. V svoji delovni funkciji prežene  tudi volka, kot odličen družinski pes pa je velik ljubitelj otrok, prijazen in strpen, navezan na družino in gospodarja.

Nega kraševca je preprosta, potrebuje le tedensko krtačenje in enkrat letno kopanje. Več pozornosti je potrebno nameniti vzgoji in šolanju, ki naj bo dosledno in temelji na pozitivni motivaciji. Ob pravilni socializaciji se zelo dobro vključi v urbano okolje, je strpen do drugih ljudi in živali, k čemur pripomore tudi njegov manj izrazit plenilski nagon. Zaradi bogate dlake lahko živi na prostem, vendar bo kot družinski pes srečen tudi v stanovanju. Je tudi zelo primeren družinski pes, saj se odlično razume z otroki in jih čuva namesto ovčk. Kot pri vseh večjih psih je potrebno v mladosti paziti na kolke, sicer pa je to zdrava pasma z malo prirojenimi anomalijami.
Pričakovana življenjska doba je 12 do 15 let.

DRUŠTVO LJUBITELJEV IN VZREDITELJEV KRAŠKIH OVČARJEV SLOVENIJE

V Društvu ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije - DLVKOS, se trudijo, da kot zaščitniki naše prastare pasme, poskrbijo za kraševca in pasmo ne le ohranijo, pač pa s strokovno vzrejo in programi šolanja tudi razvijejo in prilagodijo življenju v sodobnem svetu. V društvu pravijo, da smo na našo edino avtohtono pasmo lahko upravičeno ponosni, zavedati pa se moramo tudi, da je kraševec pomeben del naše naravne in kulturne dediščine.

Društvo je bilo ustanovljeno leta 1991, nastalo pa je s trdim delom ljubiteljev kraškega ovčarja, ki svoj prosti čas in znanje usmerjajo v promocijo in razvoj naše edine avtohtone pasme doma in v tujini. Ker Slovenci, sploh pa tujci, te pasme ne poznajo dobro, jo z njihovo dejavnostjo poskušajo čimbolj približati ljudem.

Pasmo kraševec predstavljajo javnosti s pomočjo domačih strani in publikacij društva (letno izdajajo revijo Kraševec, brošure za nove lastnike, vzreditelje). Prav tako društvo skrbi za vzrejo in  razvoj pasme, organizira vzrejne preglede in strokovna izobraževanja za vzreditelje, strokovno pa sodeluje tudi z Biotehniško fakulteto in Veterinarsko fakulteto v Ljubljani.

Društvo šteje okoli 190 rednih članov (dodatno pa še okoli 60-80 novih članov na leto), ker pa je njihovo delo odvisno predvsem od prostovoljnega dela in članarin, vabijo lastnike kraševcev in ljubitelje te pasme, da se jim pridružijo - tudi če samo kot podporniki. Več o načinih pomoči in podpore je opisano na tej povezavi.


Obiščite jih na njihovi spletni strani in še bolj podrobno spoznajte kraševca.

Besedilo: Jana Puhar in Pes moj prijatelj

Foto: Matjaž Zupanc (objava z dovoljenjem)