V Občini Medvode mineva sedmo leto, ko se v dobro živali intenzivno in z veliko truda povezujemo občani, društvo Reks in Mila, zavetišče Horjul, dve veterini in občina Medvode. S skupnimi močmi in skorajda vsakodnevnim povezovanjem vseh udeležencev smo razširili odgovornejši odnos do živali kot čutečih in razumnih bitij.

Z različnimi aktivnostmi, ki občane seznanjajo z nujno potrebo zmanjševanja števila novih legel mačk in z znanji o potrebah domačih živali, smo dosegli opažene premike. Izvajamo delavnice za otroke, izobraževalne stojnice in vikend tabore za šolarje, sodelujemo s Knjižnico Medvode, kjer pripravljamo uganke o živalih, razstave knjig s tematiko o živalih, živalske pravljice, izdelovali smo tudi hiške za ptice in mačke. Pripravili smo zloženke o psih, mačkah in ježih. Redno objavljamo v lokalnem glasilu in mladinskemu tisku.  V središču Medvod imamo tudi pasji park, kjer svoje štirinožne prijatelje lahko varno in odgovorno izpustimo iz povodcev, da se natečejo in poigrajo. Občina Medvode krije stroške namestitev zapuščenih mačk in psov v Zavetišču Horjul, kjer za živali res izjemno lepo poskrbijo in jih po zdravljenju in oskrbi oddajajo izključno v odgovorne domove..

Najbolj smo ponosni na prakso, ki neprekinjeno poteka že zadnjih sedem let. Občina Medvode vsako leto subvencionira sterilizacije /kastracije mačkam in psom svojih občanov v ti » akciji sterilizacij/kastracij«. Občani imajo možnost koristiti finančno spodbudo na dveh izbranih veterinah, Tristokosmatih v Ljubljani in Veterini Trata.  Skupaj smo veterinarsko uredili  (pregledali, sterilizirali, razglistili, razbolhali, cepili) izjemno veliko število živali. Res veliko povpraševanje se je pokazalo prvi dve leti. Obiskala nas je celo inšpekcija (podana je bila prijava, ja tudi to je žal res). Prva štiri leta se je odzvalo največ krajanov, zelo redno in odgovorno so vozili svoje mačke in tudi kakšnega kužka na posege. Ob tem smo skupaj z Zavetiščem Horjul urejali tudi lokacije, kjer se zadržujejo nikogaršnje mačke, ki jih žal še tudi v današnjem času ljudje namerno pripeljejo, odvržejo, zapustijo.

V teh letih se je opazno zmanjšalo obolevanje mačk za nalezljivimi in prenosljivim mačjimi boleznimi. Mačja kuga se zadnja leta k sreči ni več pojavila (trkam na les). Veliko občanov je mačke tudi še dodatno cepilo. Občani so zaradi zgoščene prisotnosti ozaveščanja in tematik o potrebah domačih živali postali bolj pozorni tudi na poškodovane, ranjene, bolehne in živali v stiski. Našli smo preveč starih mačk in psov brez ustrezne oskrbe ali celo zapuščene, kar pa je res zelo žalostno. Še vedno je cesti prepuščeno veliko število mačk in pogosto tudi ni poskrbljeno za varnost in dobrobit psov. Opažamo, da so nekateri psi zelo osamljeni. Poskušam vplivati na lastnike, ki imajo pse osamljene v boksih ali privezane na verigah, vse to ni primerno za žival, ki je socialno bitje.

Krajani večkrat pokličejo na pomoč za kak nasvet glede izbire veterinarja pri kašnih težjih boleznih. Seveda z velikim veseljem svetujemo, kam se obrniti. Vedno več ljudi se ne obrne več stran, ampak najdene mačke ali izgubljene pse namesti in pokliče pomoč zanje (Zavetišče Horjul ali društvo Reks in Mila).

Po sedmih letih se soočamo z izzivi, za katere iščemo prave rešitve, poti do ljudi, ki nerazumljivo še dalje razmnožujejo mačke in s tem na neki točki izničijo naša prizadevanja. Lokacije, kjer se zadržuje veliko število mačk ali domovi, kjer se dvakrat na leto kotijo novi mladiči, so tiste, ki zavirajo, da bi lahko rekli, da smo zares uspeli zajeziti nalezljive bolezni, ki se širijo na zdrave mačke s slino ali s pretepi preko ran. Lastniki z vsakoletnimi rojstvi mačk, le teh ne morejo oddati v varne domove - saj teh v Sloveniji preprosto ni več. Manjšina ljudi, ki mačke brez sočutja in neodgovorno razmnožuje, mačke oddaja ljudem k cestam (ti jih vedno znova potrebujejo zaradi lovljenja mišk, vedno pa jim jih tudi povozijo in nabavijo nove L ) ali jih preprosto prepustijo usodi, torej cesti in borbi za hrano. Te živali v večini niso razparazitene, polne so bolh, klopov in glist, pogosto premalo in neprimerno hranjene. V roku povprečno dveh let poginejo kot shirane, bolne, ranjene ali povožene potepuške mačke.

Kljub izzivom, ki jih predstavljajo lokacije, kjer se mačke še vedno nekontrolirano množijo, smo izjemno ponosni na svoja prizadevanja in predano delo, saj smo dosegli male, a odločilne premike v razmišljanju ljudi in se povezali z velikim številom ljudi, ki živali sprejemajo kot svoje družinske člane. Bolnim omogočimo zdravljenje, starim in mladičem iščemo varne namestitve. Občutno zmanjšano število mačk in posledično manj trpljenja nas je prepričalo, da primer dobre prakse v naši občini predstavimo tudi širše po Sloveniji. Menim, da bi z nekaj truda, dobre volje in profesionalnega delovanja vseh potrebnih deležnikov lahko tak model dobre prakse vzpostavili po vseh občinah v Sloveniji. Svetel in krasen vzgled so nam lahko mesta Dubrovnik, Rim, Istanbul, kjer vzorno skrbijo za nikogaršnje mačke, ki uživajo naklonjenost in spoštovanje tamkajšnjih domačinov in turistov. V mnogih državah so živali zelo zaščitene, kar nam pokaže na visoki nivo sočutne družbe. Če npr. na Škotskem zapustiš mačko ali z njo ravnaš slabo, nikoli več ne smeš posvojiti druge.

Poleg ciljev in želja o boljših razmerah za domače živali, poskušamo ohranjati tudi življenja ogroženih čebel in drugih opraševalcev, dvoživk, žab, izumirajočih ježev in drugih divjih živali. Statistike nas opozarjajo, da smo pred šestim izumrtjem živali, na planetu, tako kopenskih kot vodnih, in vse to se dogaja kar pred našimi očmi. Rejne živali od svojega rojstva do smrti praviloma trpijo zaradi neprimernih, pogosto grozljivih razmer, še huje je z živalmi v testne namene. V to nas lahko prepričajo mnogi posnetki na spletu. Vsak od nas s svojo odločitvijo izbere način prehranjevanja ali nakupa kozmetike, krzna, izdelkov iz divjih živali. Kot posamezniki imamo moč vplivati na spremembe. Izberimo tiste, ki ne prizadenejo nikogar.

Mojca Furlan

Društvo za varovanje okolja in pomoč živalim v stiski Reks in Mila

Medvode

Fotografija: Dreamstime

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.