Poletni dnevi s psom znajo biti čudoviti – dolgi sprehodi, izleti v naravo in brezskrbno poležavanje v senci. A vročina ima tudi drugo, veliko manj prijetno plat. Pregretje oziroma toplotni udar pri psu je resno, hitro razvijajoče se in lahko življenjsko nevarno stanje, pri katerem šteje vsaka minuta.

Psi se namreč ne hladijo tako kot ljudje. Nimajo učinkovitih žlez znojnic po celem telesu, zato večino toplote oddajajo s sopihanjem in delno preko blazinic na tačkah. Ko je zunaj vroče, zrak miruje ali je pes fizično aktiven, se njegovo telo lahko pregreje bistveno hitreje, kot si predstavljamo.

Kako prepoznamo pregretega psa?

Prvi znaki pregretja so pogosto precej očitni, če jih le znamo opaziti. Pes začne močno in hitro sopihati, slini se bolj kot običajno, deluje nemirno ali zmedeno. Pogosto postane tudi zelo utrujen, brez moči in se težko premika.

Dlesni in jezik so lahko izrazito pordeli, srčni utrip je pospešen, pes pa lahko začne delovati dezorientirano ali celo opotekajoče. V hujših primerih se stanje stopnjuje v bruhanje, drisko, krče, kolaps ali izgubo zavesti. To so že alarmantni znaki, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje.

Prvi koraki – kaj storimo takoj?

Najpomembnejše je, da psa čim prej umaknemo iz vročega okolja. Peljemo ga v senco, hladen prostor ali, če je mogoče, v klimatiziran prostor.

Nato začnemo s postopnim ohlajanjem telesa. Pri tem je zelo pomembno, da ne pretiravamo z mrazom. Ledena voda ali ledeni obkladki niso priporočljivi, saj lahko povzročijo zoženje krvnih žil in paradoksalno upočasnijo oddajanje toplote.

Uporabimo hladno, ne ledeno vodo. Z njo močimo telo, predvsem področje vratu, prsnega koša, trebuha in notranje strani stegen, kjer potekajo večje krvne žile. Pomaga tudi ventilator ali rahel prepih, saj pospeši izhlapevanje vode in s tem hlajenje.

Pes naj ima na voljo svežo pitno vodo, vendar v manjših količinah. Ne silimo ga k pitju. Če je pes nezavesten ali zelo omotičen, mu vode ne ponujamo, ker obstaja nevarnost zadušitve.

Kdaj k veterinarju?

Tudi če se zdi, da se je pes po začetnem hlajenju umiril, je obisk veterinarja nujen. Toplotni udar namreč ni le trenutna težava, ampak lahko povzroči resne notranje poškodbe – od odpovedi organov do motenj strjevanja krvi, ki se lahko pojavijo šele kasneje.

Med prevozom nadaljujemo z blagim hlajenjem in spremljamo stanje psa. Če je mogoče, veterinarja pokličemo že vnaprej, da se lahko pripravi na nujno obravnavo.

Preventiva – najboljša zaščita

Največ, kar lahko za svojega psa naredimo, je preventiva. V vročih dneh naj ima vedno na voljo senco in svežo vodo. Sprehode prilagodimo temperaturi – zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se tla in zrak ohladijo.

Nikoli, res nikoli pa psa ne puščamo v parkiranem avtomobilu, niti za nekaj minut. Temperatura v vozilu lahko v zelo kratkem času doseže življenjsko nevarne vrednosti.

Posebej previdni moramo biti tudi pri psih, ki težje prenašajo vročino – starejših psih, mladičih ter pasmah s krajšim gobčkom.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime