Ko prvič zagledamo psa z dolgimi vrvicami ali nenavadnimi prameni dlake, se marsikdo vpraša, ali je njegov videz rezultat posebnega striženja, nege ali morda celo pasje »pričeske«. Pri nekaterih psih je odgovor precej bolj zanimiv: njihova značilna dlaka je popolnoma naravna.

Komondor, puli in bergamski ovčar so tri pasme, pri katerih se dlaka sčasoma oblikuje v značilne vrvice oziroma pramene. Čeprav so si na prvi pogled nekoliko podobni, se njihova dlaka med seboj precej razlikuje, prav tako pa tudi njihova zgodovina in značaj.

In za njihovim nenavadnim videzom se skriva predvsem zgodba o delu, prilagajanju in preživetju.

Komondor – mogočni čuvaj madžarskih ravnic

Ko govorimo o psih z »dredi«, je komondor verjetno prvi, ki nam pride na misel. Ta mogočni madžarski pes je s svojo belo vrvičasto dlako videti skoraj kot velikanska premikajoča se ovca.

Toda njegova dlaka ni nastala zaradi videza. Komondor je bil stoletja čuvaj čred in je moral preživeti v zahtevnih vremenskih razmerah. Gosta dlaka ga je ščitila pred mrazom, dežjem in soncem, hkrati pa je predstavljala določeno zaščito pred ugrizi plenilcev.

Za impresivnim videzom se skriva samozavesten in precej samostojen pes. Komondor je močno navezan na svojo družino, do tujcev pa je lahko zadržan. Ker ima izrazit čuvajski nagon, potrebuje zgodnjo socializacijo, dosledno vzgojo in skrbnika, ki razume njegovo precej samostojno naravo.

Puli – majhen pes z ogromno energije

Če je komondor velikanski čuvaj, je puli njegova precej manjša, a nič manj zanimiva madžarska sorodnica.

Puli je živahen, inteligenten in izredno energičen ovčarski pes. Njegova kodrasta dlaka se sčasoma začne združevati v značilne vrvice, ki so lahko črne, bele, sive ali različnih rjavih odtenkov.

Za ljubkim videzom se skriva pravi delovni pes. Puli je zelo učljiv, hitro razmišlja in rad sodeluje s svojim človekom. Če mu ponudimo dovolj gibanja in miselne zaposlitve, je lahko odličen spremljevalec tudi pri različnih pasjih športih.

Njegova dlaka pa zahteva nekaj potrpežljivosti. Vrvice ne nastanejo čez noč, njihovo oblikovanje in vzdrževanje pa zahtevata precej več dela, kot bi morda sklepali ob pogledu nanj.

Bergamski ovčar – dlaka, ki je videti kot filc

Tretji predstavnik je nekoliko drugačen. Bergamski ovčar prihaja iz italijanskih Alp, kjer je stoletja pomagal pastirjem pri delu s čredami.

Njegova posebnost niso tanke vrvice, kot jih poznamo pri komondorju ali puliju, ampak široki, ploščati prameni dlake, ki dajejo psu precej nenavaden videz.

Ta dlaka ima pomembno funkcijo. Bergamskega ovčarja ščiti pred mrazom, vlago in vročino ter mu omogoča, da je lahko dolgo časa delal na prostem v zahtevnih gorskih razmerah.

Po značaju je bergamski ovčar mirnejši in bolj premišljen. Je inteligenten, samostojen in zelo navezan na svojo družino. Čeprav zna biti odličen družinski pes, ni pasma za človeka, ki išče popolnoma nezahtevnega štirinožca. Tudi pri njem sta pomembna dobra vzgoja in razumevanje njegovih potreb.

Zakaj imajo prav takšno dlako?

Morda je najbolj zanimivo prav to, da pri teh pasmah njihov nenavaden videz ni bil nikoli glavni cilj.

Posebna struktura dlake se je razvijala skozi generacije, ker je psom pomagala pri delu in jih ščitila pred okoljem. Danes nam je takšna dlaka predvsem zanimiva in nenavadna, nekoč pa je bila pomemben del njihovega »delovnega orodja«. Zato tudi ni najbolje gledati nanjo samo kot na pasjo pričesko.

Ali lahko komondorja, pulija ali bergamskega ovčarja postrižemo?

Tehnično jih lahko, vendar njihova dlaka ni nekaj, kar bi bilo smiselno krajšati samo zaradi videza.

Posebna struktura dlake ima zaščitno funkcijo, zato je pomembno, da je pravilno negovana. Pri teh pasmah je nega precej specifična in zahteva znanje ter potrpežljivost. Vrvice oziroma prameni se ne smejo nenadzorovano sprijeti v velike vozle, hkrati pa jih ni mogoče negovati povsem enako kot običajno pasjo dlako.

Striženje je lahko upravičeno v določenih primerih, na primer pri resno poškodovani ali zanemarjeni dlaki oziroma ob težavah s kožo. Vendar popolno britje praviloma ni dobra rešitev brez tehtnega razloga.

Pomembno je tudi vedeti, da se značilna struktura dlake po striženju ne vzpostavi takoj. Pri nekaterih psih lahko traja zelo dolgo, da ponovno zraste in se oblikuje v značilne pramene.

Za nenavadnim videzom se skriva zanimiva zgodovina

Komondor, puli in bergamski ovčar so lep opomnik, kako neverjetno prilagodljive so lahko pasme psov. Njihova dlaka ni nastala zato, da bi bili videti zanimivi na fotografijah, ampak zato, ker so jo skozi stoletja potrebovali.

Danes jih morda najprej opazimo zaradi njihovega nenavadnega videza. Ko pa pogledamo nekoliko globlje, ugotovimo, da za temi »dredi« stojijo delovni psi z dolgo zgodovino, močnim značajem in posebnimi potrebami.

In prav zaradi tega so še toliko bolj zanimivi.

Uredništvo Pes moj prijatelj
Fotografija:  DepositPhotos