Odkritje prvega tartufa v hrvaški Istri sega v leto 1929. Tam danes deluje že okrog 2500 tartufarjev z licenco, za iskanje šolanih psov pa je najmanj še trikrat toliko. Pri nas je številka seveda bistveno manjša, po ocenah strokovnjakov pa se utegne zaradi same gospodarske krize "tartufarstvo" tudi pri nas močno razcveteti v prihodnjih letih. Še posebej zato, ker je po večletni zakonski prepovedi v naši Istri nabiranje tartufov spet dovoljeno.

V začetku meseca se je v Istri pričela sezona lova na beli tartuf, ki je bolj cenjen in predvsem dražji od črnega. Za kilogram težak beli tartuf, se cena lahko dvigne na 4000 evrov.

Ker tartuf nima nadzemnih delov, ga lahko zavoha le izurjeni pes, ki tartufarju nakaže, kje pod zemljo bi se po nekaj centimetrih kopanja lahko pokazal. Tartufe danes iščejo večinoma lovski psi, ptičarji, labradorci in kokeršpanjeli, njihovo šolanje pa traja tudi do pet let. Na lov za tartufi se podajajo podnevi in ponoči, v vseh vremenskih situacijah.

"Trenirati psa, da lahko najde tartufe, je posebna veščina, ki jo obvladajo le izkušeni tartufarji. Da pes postane dober, moraš z njim veliko vaditi, zato bo pravi 'tartufajo' vedno dejal, da je njegov pes neprecenljiv," zasledimo na strani tartuf.com. Kot še pišejo na omenjeni spletni strani, pse urijo tako, da jim že od malega dodajajo v hrano tartufe, cena najboljših psov pa dosega tudi 10.000 eurov.

ČRNA PLAT TARTUFARSTVA

Ali lov na tartufe postaja umazana tekma za čimvišje zaslužke? Na to vse bolj nakazujejo številne žalostne zgodbe, ki iz hrvaške Istre v javnost prihajajo vsako leto, vprašanje pa je, koliko ostaja skritih. Kot smo že omenili, je v hrvaškem delu Istre na delu 2500 tartufarjev in približno 7000 psov izurjenih za lov.

Iz Buzeta so pred kakšnim letom poročali o primeru, ko je nekdo namerno zastrupil pet psov tartufarjev, štirje so v groznih mukah poginili. "Na delu je nekdo, ki v nas vidi konkurenco in očitno nas želi na ta sramoten način onemogočiti," je takrat za hrvaške medije povedala lastnica poginulih psov Cecilia Vivoda.

Naslednje leto je podobna vest prišla tudi iz kraja Griže. "Odpravili smo se po tartufe, ko je moja Nera pričela zaostajati, na ustih se je močno slinila. Kmalu je poginila na veterinarski ambulanti v Pazinu," je povedal Josip Tomičić, lastnik pokojne 9-mesečne psičke Nere. Podobna usoda je doletela 6-mesečnega Pića, katerega lastnik Boris Ladika je zahteval analizo strupene snovi. Ta je potrdila, da gre za strup, ki so ga lovci včasih uporabljali za  zmanjševanje populacije lisic. Danes takega strupa, ki psa ubije v pičlih 15 minutah ni več mogoče dobiti v prodaji na Hrvaškem, tudi v Sloveniji ne.

"Ti ljudje so zločinci in norci… nimam besed. Uboge živali umirajo v groznih mukah, strup pa predstavlja tudi veliko nevarnost za ljudi," je bil pred dvema letoma odločen Ladika.

Zastrupitev je bilo po poročanju hrvaških medijev v tem delu Hrvaške v zadnjih letih še veliko, na veterinarski postaji v Buzetu so leta 2008 obravnavali osem primerov namernega zastrupljanja psov tartufarjev. "Točnih ocen, koliko psov je na letni ravno zastrupljenih ni mogoče podati, saj vsi primeri niso prijavljeni," pravi buzetski veterinar Branko Greblo. Po nekaterih podatkih pa ni prijavljena kar večina primerov, saj so ljudje glede na izkušnje mnenja, da prijave nimajo smisla, ker do sedaj niti v enem primeru niso razkrile imen zastrupljevalcev psov v hrvaški Istri.

KAKO ŽIVIJO PSI TARTUFARJI?

Pred dnevi se je v medijih ponovno oglasila tudi Mae Isaksson, predsednica društva za zaščito živali HappyEnd iz Pazina. "Skozi celo leto prav vsak dan prejemam klice besnih turistov in izletnikov, ki prijavljajo neprimerno ravnanje s psi, predvsem na področju Motovuna in Livad. V poletnem času mnogi ljudje namesto na plažo ali na izlet, odhajajo k tem psom, jim prinašajo vodo in hrano," pravi Mae.

Ti psi bi naj živeli v improviziranih boksih, polnih iztrebkov, bolh, brez sence, zavetja in pogosto tudi brez vode. V času največje poletne vročine tja prihajajo mnogi prostovoljci in kljub drugačni volji lastnikov psov, skušajo pomagati na različne načine.

Kljub večletnemu prizadevanju in prijavam, da bi bilo za te pse bolje poskrbljeno, do danes, po poročanju hrvaških medijev, ni bilo narejenega nobenega koraka naprej. "Psi tudi niso označeni in cepljeni, ni poskrbljeno za njihovo zdravje. To je sramota!" pravijo v društvu HappyEnd.

Ker z uradnimi prijavami do sedaj niso bili uspešni, želijo kraje, kjer je doma "odlična zlata goba", v javnosti predstaviti predvsem kot kraje, kjer so doma tudi veliki mučitelji psov. Na ta način bo po njihovem mnenju za problem neprimernega ravnanja s psi tartufarji izvedela širša javnost, ki lahko vpliva na to, da bo tudi ta problem s časoma lahko postal preteklost. "Korak za korakom, počasi in sigurno, bomo tudi tukaj dosegli, da bo živalim bolje! To pa se zagotovo ne bo zgodilo, če bomo tiho in če bomo ignorirali težave!" je prepričana Mae Isaksson, društva HappyEnd.

Dvomov po pričevanju mnogih prebivalcev hrvaške Istre ni več: "Mnogi psi so tudi v tem primeru žrtve požrešnih ljudi, ki hrepenijo samo po denarju in lastnem ugodju!"

Viri informacij: jutarnji.hr, 24sata.hr, glasistre.hr, tartuf.com.