Opravili so že veliko študij o tem, kako vedenje ljudi vpliva na pse. Pri tem se je vedno znova pokazalo, da mnoga vedenja, značilna za ljudi, na pse dolgoročno delujejo stresno oziroma, preprosto rečeno, gredo jim na živce. Pri tem na prvo mesto postavljajo preveč govorjenja. Psi brez težav in slabih občutkov sledijo (kratkim) poveljem. Če jih stalno nagovarjamo z dolgimi stavki, pa jih to obremenjuje. Naj pri tem povemo še, da se psi orientirajo predvsem po naši telesni govorici, in če ta ni usklajena z našimi besedami (pri daljših monologih je skoraj vedno tako), to psa zmede in bo zato postajal vse bolj zavrt.

 

Naslednja stvar, ki vrže pse iz tira, je naša nedoslednost. Pravila, se pravi red, vedno in povsod enak, so za pse ena silno pomembnih stvari v življenju. Če danes nekaj drži, prihodnji dan pa ne več, pri naših psih povzroči zelo veliko zmedenost. Besedica »izjema« je psom povsem tuja in je ne razumejo. Posledica naše nedoslednosti je, da se raven stresa povečuje in večina psov si pri tem bržkone misli: »Pa ne že spet!«

Psom gre na živce tudi objemanje, ki je pri ljudeh zelo priljubljeno – zadnje čase vse bolj. Za ljudi objem pomeni, da smo si z nekom blizu, ali pa spodbudo in izražanje veselja. Psi pa objemanje razumejo kot obliko nadvlade objemajočega. Res je, da so se mnogi psički z vajo naučili in objemanje prenašajo. Ampak kdor takšne pse natančno opazuje, brez težav ugotovi, da med objemanjem oddajajo miritvene signale: zehanje, oblizovanje ali pa umikanje glave vstran.

Kdor bo upošteval opisane tri stvari, ki gredo psom na živce, bo nedvomno veliko prispeval k temu, da bo življenje štirinožnega prijatelja prijetnejše in bolj sproščeno.

Foto: Shutterstock