Prepričanje nekaterih, da se mora psica pred sterilizacijo vsaj enkrat goniti, so dokazano zmotne!

Raziskave kažejo, da so samice, ki so sterilizirane pred prvo gonitvijo, bolj zdrave. Sterilizirane samice pa niso tako izčrpane zaradi neprestanega parjenja in kotitev. Resnica je ena: Sterilizacija pred prvo gonitvijo je zdravju psičke koristnejša! Sterilizacija pred prvo sezono skoraj povsem odpravi nevarnost tumorjev na seskih. Seveda je psička brez maternice in jajčnikov varna tudi pred rakom na teh organih in smrtno nevarnimi okužbami.

Seveda imata posega sterilizacije ali kastracije še en zelo pomemben vpliv na preprečevanje naraščanja števila neželjenih in zapuščenih živali. Vemo namreč, da so zavetišča za zapuščene živali po vsej Sloveniji polne psov, ki nimajo doma ali pa so izgubili svoje lastnike.

Pozitivni vplivi sterilizacije:

- zmanjša število neželenih mladičev

- manjše tveganje za pojav raka na mlečni žlezi (pred prvo gonitvijo - za 95%)

- prepreči pojav raka na jajčnikih

- prepreči pojav raka na maternici

- prepreči pojav piometre (gnojno vnetje maternice)

- prepreči navidezne brejosti

- prepreči prenos genetsko in spolno prenosljivih bolezni (kolčna displazija, epilepsija, bruceloza,...)

- zmanjša tveganje za pojav mastitisa (vnetje mlečne žleze)

- zmanjša izgubo dlake, ki se sicer pojavlja med gonitvijo in po kotitvi (vpliv estrogena)

- večja vdanost

Pozitivni vplivi kastracije:

- manjše tveganje za pojav raka na prostati

- prepreči rak testesov

- manjše tveganje za pojav obzadnjične kile

- manjše tveganje za pojav rakavih obolenj spolovila

- manjše tveganje za vnetja in druge bolezni prostate

- manjše tveganje za vnetje prepucija

- prepreči prenos genetsko in spolno prenosljivih bolezni (kolčna displazija, epilepsija, bruceloza,...)

- manj potepanja

- manj tveganja avtomobilskih nesreč

- manj stresa zaradi gonečih psic v bližini

- psi manj tulijo

- zmanjšanje agresivnega vedenja

- zmanjšano markiranje v hiši in okoli nje

- bolj vodljivi in jih je enostavneje vzgajati

Sterilizacija psic

Sterilizacija je izraz, s katerim označujemo kirurško odstranitev reproduktivnih organov pri samici. Običajno se odstranijo jajčniki in maternica, ta postopek imenujemo ovarihisterektomija. V primeru, da odstranijo samo jajčnike, postopek imenujemo overiektomija. Na ta način preprečimo izločanje spolnih hormonov estrogena in progesterona nastajanje jajčec - ženskih spolnih celic. Ta dva hormona sta odgovorna za pojatvene cikluse in tudi spremembe v obnašanju, povezane s ciklusi. Prav tako je nastajanje teh hormonov povezano s pojavljanjem različnih vrst raka in nekaterih drugih bolezni. S sterilizacijo psica izgubi reprodukcijsko sposobnost in ne more več imeti mladičev.

Kastracija psov

Kastracija je izraz, s katerim označujemo kirurško odstranitev mod (testesov) iz modnika pri samcu, ki so spolne žleze samcev in v njih nastaja spolni hormon testosteron. S kastracijo preprečimo nastajanje testosterona in moških spolnih celic - semenčec. Testosteron vpliva na vedenje samcev in pogosto tudi povzroča neželene oblike obnašanja kot sta agresija in nagnjenost k potepanju. Prav tako ta hormon poveča možnost za nastanek določenih vrst tumorjev in nekaterih drugih bolezni. S kastracijo pes izgubi reprodukcijsko sposobnost in ne more oploditi psice.



Potek sterilizacije in kastracije

Sterilizacijo in kastracijo je priporočljivo opraviti še pred spolno zrelostjo psa oziroma pred prvim pojatvenim ciklusom psice, to pa je običajno okrog 6. meseca starosti, čeprav lahko ljubljenca sterilizirate ali kastrirate pri kateri koli starosti. Tako zgodnja sterilizacija psic se priporoča zaradi zmanjšanja tveganja za nastanek raka na mlečni žlezi, ki se s sterilizacijo še pred prvo gonitvijo zmanjša kar za 95%. Sterilizacija po drugi gonitvi zmanjša tveganje za pojav raka mlečne žleze le še za približno 50%, medtem ko kasnejša sterilizacija ne pripomore bistveno k zmanjšanju tveganja za to pogosto obolenje.

Gre za rutinski operativni poseg, ki poteka v splošni anesteziji. Tako se štirinožec operacije ne zaveda in ga ne boli. Pred posegom veterinar vašega ljubljenca temeljito pregleda in ugotovi morebitne druge zdravstvene težave ali tveganja za anestezijo. Veterinar vam bo tudi naročil, da ljubljenca pripeljite na tešče - v splošni anesteziji se namreč vse mišice sprostijo in pri polnem želodcu lahko žival bruha.

Potek sterilizacije

Na področju reza dlako pobrijejo in kožo razkužijo. Pri samicah rez naredijo na trebuhu in skozenj povlečejo maternico, jajcevode in jajčnike in jih odstranijo. Rano nato zašijejo in šive po 10-14 dneh odstranijo.

Potek kastracije

Rez pri samcih naredijo na modniku, izvlečejo moda s semenovodom in jih odstranijo. Rano zašijejo na enak način kot pri samici. Ko se žival prebudi iz splošne anestezije, ji namestijo ovratnik, da si ne liže rane in potrga šivov. Običajno gre lahko ljubljenec še isti dan po operaciji domov. Dan ali dva bo vaš kosmatinec najbrž bolj miren, bo več počival in spal, zato mu počitek omogočite na mirnem in čistem prostoru. Že po nekaj dneh pa bo ponovno pri sebi in se bo obnašal enako kot pred posegom.

OSTALI POMISLEKI:

Glede sterilizacije in kastracije se pri skrbnikih pogosto pojavljajo pomisleki, ki močno vplivajo na odločitev skrbnikov. Preberite si nekaj najpogostejših skrbi in razblinite še zadnje dvome, ki vas spremljajo na poti do odločitve za sterilizacijo ali kastracijo vašega ljubljenca.

"Moj ljubljenec se bo zredil in bo postal len."

Sicer je res, da imajo sterilizirani in kastrirani psi nekoliko spremenjen metabolizem, vendar ni razloga, da bi ob pravilno uravnoteženih obrokih pridobil na telesni teži. Če ga hranite prekomerno, se bo seveda zredil in postal len, vendar je to povezano z napačno prehrano in ne s sterilizacijo oziroma kastracijo. Vaš pes bo povsem normalno aktiven in se z njim brez težav udeležite tudi različnih pasjih športov (agility, rally obedience, ...). Pogosto pes doseže spolno zrelost in se po naravi nekoliko umiri. Ker pa čas spolne zrelosti sovpada s časom sterilizacije ali kastracije, ljudje pogosto po krivici tu najdejo vzrok za nekoliko bolj mirno vedenje njihovega ljubljenca.

"Samci nimajo mladičev, torej jih ni potrebno kastrirati."

Ni res. Samec se lahko pari večkrat in tako zaplodi še več samic. Posledično pride na svet več neželenih mladičev, namen kastracije pa ravno nasproten.

"Samec po kastraciji ne izgleda več enako."

Psi niso obremenjeni s svojim videzom po kastraciji, tako kot njihovi skrbniki. Če menite, da pes resnično potrebuje moda, zato da se ve, da je pes, potem se pri vašem veterinarju pozanimajte o možnosti posebnih vsadkov, ki dajejo modom enak videz kot pred kastracijo.

"Pes bo po kastraciji/sterilizaciji spremenil svoj karakter."

Ni res. Spremembe v vedenju, ki so lahko posledica kastracije, so zmanjšanje agresivnosti in manj markiranja z namenom označevanja teritorija. Kastracija za psa pomeni manj stresa v času gonitve sosedovih psičk, saj nima več spolnega nagona, manj tuli, se manj potepa in je zato tudi v manjši nevarnosti avtomobilskih nesreč. Prav tako na karakter psa v večji meri vplivata dednost in okolje kot pa spolni hormoni.

"Moj pes ne bo več branil svojega ozemlja."

Ni res. Spolni hormoni ne določajo varovalnega nagona in vaš pes bo enako čuval vas in vaše imetje. Psa za čuvaja izučite z redno vadbo, kar bo zaradi odstotnosti spolnih hormonov enostavneje.

Foto: Shutterstock

Razbijamo mite: Posvojiti starega psa nima smisla...

Razbijamo mite: Psi vidijo črno belo

Razbijamo mite: Je eno pasje leto enako sedmim človeškim?

Razbijamo mite: Vroč in suh smrček pomeni, da ima pes vročino!

Razbijamo mite: Saj pes ve, česa ne sme jesti...

Razbijamo mite: Za živali v zavetišču je dober kakršenkoli dom!