Sealyhamski terier je manj znana, a izjemno simpatična pasma, ki prihaja iz Walesa. Čeprav je bil prvotno vzrejen kot lovski pes, danes blesti predvsem kot prijazen, igriv in zvest družinski spremljevalec. Njegov edinstven videz, živahna osebnost in rahlo trmast značaj hitro osvojijo srca vseh, ki iščejo psa z značajem.

Glavne značilnosti pasme:

• Poreklo: Sealyhamski terier spada med stare britanske pasme – njegovi začetki segajo v začetek 18. stoletja, ko ga je stotnik John Edwards iz Pembrokeshira vzredil z namenom, da dobi pogumnega in vzdržljivega lovca na lisice, vidre in jazbece. Pri vzreji je uporabil različne pasme, med drugim dinmontskega in zahodnovišavskega terierja, francoskega baseta in corgija. Pasma je zaslovela po prvi svetovni vojni, saj je bila priljubljena pri britanski aristokraciji in celo med hollywoodskimi zvezdami.
• Karakter: Sealyhamski terier je pravi mali pes z velikim srcem. Je samozavesten, pozoren in vedno pripravljen na akcijo. Po naravi je vesel, igriv in navezan na svojo družino, zna pa biti tudi precej zaščitniški in zadržan do tujcev. Neustrašen, a hkrati prikupen in občutljiv – odličen spremljevalec, ki se zna tudi pošteno užaliti, če se mu ne posvetimo dovolj.
• Ujemanje z drugimi živalmi: Čeprav gre za terierja, ki so znani po svoji samostojnosti, se sealyhamski ob primerni zgodnji socializaciji dobro razume z drugimi živalmi – tudi z mačkami in pticami. Pomembno pa je, da že kot mladič spoznava različna okolja in bitja.
• Sobivanje z otroki: Sealyhamski terierji so igrivi in nežni, zato so lahko dobri družabniki tudi za otroke. Ker pa gre za majhnega psa z jasno izraženimi mejami, je priporočljivo, da igro z mlajšimi otroki spremljamo in otrokom razložimo, kako se do psa obnašati spoštljivo.
• Dlaka in nega: Ima trdo, dolgo in dvojno dlako – z gosto podlanko in bolj grobo zgornjo plastjo. Najpogosteje je bele barve, z oznakami v rumeni, modri ali sajasti barvi na glavi in ušesih. Dlaka je vremensko odporna, a zahteva redno nego. Priporočljivo je, da psa krtačimo vsaj dvakrat tedensko, saj se sicer lahko hitro začne vozlati. Kopanje po potrebi, pri tem pa lahko uporabimo tudi suhi šampon. Posebno pozornost namenimo negi ušes, oči, zob in dlake med blazinicami na tačkah.
• Zdravje: Gre za relativno zdravo in odporno pasmo, ki nima veliko značilnih dednih bolezni. V redkih primerih se lahko pojavijo težave z očmi in alergije, zato je priporočljivo redno spremljanje pri veterinarju.
• Vzgoja: Sealyhamski terier je pameten in se hitro uči, vendar je tudi precej samosvoj. Pri vzgoji je ključno potrpljenje, doslednost in uporaba pozitivne motivacije – torej nagrad, pohval in igre. Grobost ali kaznovanje pri tej pasmi nimata učinka. Zgodnja socializacija, spoznavanje z ljudmi in okoljem ter redna vaja bodo poskrbeli, da zraste v prijetnega in lepo vzgojenega družinskega psa.
• Potrebe po aktivnostih: Ta terier ni tako hiperaktiven kot nekatere druge pasme, vendar še vedno potrebuje vsakodnevne sprehode, igro in miselne izzive. Uživa v raziskovanju, sledenju vonjavam in krajših dogodivščinah. Če bo imel dovolj stimulacije, bo doma prijeten in umirjen spremljevalec.
• Primeren bivalni prostor: Ker ni pretirano zahteven glede gibanja, je primeren tudi za bivanje v stanovanju – še posebej, če ima redne stike z zunanjim svetom. Pomembno mu je predvsem, da je v bližini svoje družine, zato bivanje na dvorišču ali v pesjaku zanj ni primerno.
• Posebnost pasme: Sealyhamski terier spada med ogrožene avtohtone britanske pasme. Njegovo število je zelo majhno – leta 2008 je bilo v Veliki Britaniji registriranih le 43 primerkov. Kljub temu pa ta pes navdušuje z izjemnim značajem, prikupnim videzom in družabno naravo. Gre za pasmo, ki bi si zaslužila več pozornosti in priljubljenosti.

Fotografije: Dreamstime