So nekatere pasme psov res bolj nevarne?
Ali zgolj napačno razumljene?
Vprašanje, ki v pasjem svetu vedno znova dviguje prah: Ali obstajajo nevarne pasme psov? In če vprašate mene – dolgoletnega ljubitelja psov, ki je imel skozi življenje stik z vsemi mogočimi pasmami – je odgovor: ni pasme, ki bi bila sama po sebi nevarna.
Ampak gremo lepo po vrsti.
Pasma ≠ značaj
Veliko ljudi še vedno misli, da je pasma tista, ki določa, kakšen bo pes. Da bo pitbull že po naravi agresiven, rotvajler nevaren čuvaj, doberman nepredvidljiv. Resnica? Vsak pes je individualna osebnost. Tako kot ljudje. In tako kot pri ljudeh, tudi pri psih ogromno vpliva, kaj doživijo, kdo jih vzgaja, kako jih vodimo skozi življenje.
Res je, da so bile nekatere pasme v preteklosti razvite za specifične namene – čuvanje, lov, celo boj. Ampak danes živimo v času, ko v ospredje prihajajo odgovorna vzreja, pozitivna motivacija in predvsem – zavedanje, da psa ne oblikuje le genetika, temveč predvsem okolje.
Kaj pa tveganje?
Priznam – pasme, kot so ameriški staffordshire terier, rotvajler ali doberman, so fizično izjemno zmogljive. In če tak pes ni vzgojen, ni socializiran, ali ima za sabo slabe izkušnje, lahko postane nevaren. Ampak to ni težava pasme – to je težava vzgoje. In zanimivo – med najbolj "zoprne" pse po statistiki pogosto sodijo mali psi, kot je čivava. Ampak ker so majhni in “simpatični”, njihove izpade pogosto jemljemo kot zabavne ali jih preprosto spregledamo.
Vsak pes si zasluži priložnost, da postane najboljša verzija sebe. Mi pa smo tisti, ki mu lahko pri tem pomagamo – ali pa to preprečimo.
Kaj pravi zakon v Sloveniji?
V Sloveniji (za razliko od nekaterih drugih držav) nimamo uradnega seznama nevarnih pasem. In to je prav. Psa se kot nevarnega lahko označi le na podlagi njegovega posameznega vedenja – denimo, če pride do ugriza. Takrat se vpiše v Centralni register hišnih živali, pristojni pa določijo nadaljnje ukrepe – nošenje nagobčnika, povodec, ograja, izobraževanje lastnika … Vse to z namenom, da bi se podobni incidenti preprečili, ne pa pasme stigmatizirale.
Vzgoja dela psa
Vsi, ki imamo pse, vemo: pes je kot ogledalo. Če vanj vlagaš čas, ljubezen, doslednost in pravilno vzgojo, se ti to povrne. Še posebej pomembna je zgodnja socializacija – torej, da se mladiček že od malega srečuje z različnimi ljudmi, psi, situacijami. Tako gradi samozavest in stabilen značaj.
Danes imamo na voljo pasje šole, ki temeljijo na pozitivni motivaciji – in verjemite, to niso šole le za pse, ampak pogosto tudi za nas, lastnike.
Pogled čez mejo
V nekaterih evropskih državah obstajajo prepovedi določenih pasem – recimo pit bullov, tosa inuja, ameriških staffordov. Gre za odziv na pretekle incidente. A strokovnjaki opozarjajo, da ti prepovedi pogosto nimajo velikega učinka – večina psov teh pasem je popolnoma prijaznih. Težava nastane, ko gre v roke napačnim ljudem.
Torej – so nevarni psi mit?
Ja in ne. Nevarni so neodgovorni lastniki, neustrezna vzgoja, zanemarjena socializacija. Vsak pes ima potencial, da postane čudovit družinski član – če dobi priložnost in pravo vodstvo.
Če razmišljaš o psu, še posebej močnejše pasme, se vprašaj: Imam dovolj znanja, časa, potrpežljivosti? Sem pripravljen vlagati v vzgojo in socializacijo? Če je odgovor “da”, potem je skoraj vseeno, katero pasmo izbereš – pomembno je, da si ti pravi človek zanjo.
Uredništvo Pes moj prijatelj
Fotografija: Dreamstime
Komentiraj
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.



