Zima letos ne prizanaša. Mraz, megla in vlaga se zadržujejo dneve in dneve, vlaga se zažre v okolje in jo občutimo tako ljudje kot živali. Prav v obdobju najkrajših dni in najdaljših noči se znova pokaže, kako zelo so številne živali odvisne od naše pozornosti, odgovornosti in sočutja. Kako lahko v tem času pomagamo – domačim, prostoživečim in divjim živalim?

Ute in hiške naj bodo suhe in dobro izolirane

Številni hišni ljubljenci tudi pozimi bivajo zunaj. Prepogosto pa njihova zavetja niso primerna: so stara, razpokana, slabo izolirana ali povsem brez zaščite pred vlago. Posebej opozarjamo na uporabo tkanin v pasjih hiškah. Odeje, brisače, pene in podobni materiali vlago vpijajo, ponoči so mokri in živali dodatno ohlajajo. Pes s svojo telesno toploto tkanine ne ogreva – temveč jih suši. Iz zavetij odstranimo vso tkanino. Vhode zaščitimo z žakljevino ali debelejšo zaveso, da vlaga in veter ostaneta zunaj. Kot podlaga sta najbolj primerni seno ali slama, ki ju je treba redno menjati, saj vlaga povzroča gnitje in plesni.

Prostoživeče domače mačke potrebujejo našo pomoč

Mačka je domača žival in kot taka odvisna od človeka. Kljub temu ogromno mačk nikoli ne doživi varnosti doma, topline in nežnega stika. Razlog je preprost in krut: mačk je preveč. Nekateri jih nekontrolirano razmnožujejo, oddajajo v neprimerne domove ali jih zapuščajo. Zapuščene mačke se prav nič ne razlikujejo od tistih, ki spijo na kavču – razlika je le v sreči. Po podatkih imajo prostoživeče mačke povprečno življenjsko dobo med 2 in 5 leti, medtem ko lahko v varnem domu živijo 15 do 20 let ali več. Če jim že ne moremo vsem zagotoviti doma, jim lahko vsaj v najtežjem obdobju leta pomagamo s hrano, vodo in zavetjem. Ob tem ponovno poudarjamo nujnost sterilizacije in kastracije – ne zaradi nadzora, temveč zaradi preprečevanja trpljenja.

Divje živali pozimi potrebujejo mir

Divje živali izginjajo pred našimi očmi. Številne raziskave opozarjajo na hitro izgubo biodiverzitete, a njihova sporočila redko dosežejo širšo javnost. Pozimi divje živali potrebujejo predvsem mir. Vsak nepotreben beg pomeni porabo energije, ki jo nujno potrebujejo za preživetje. Zato je izjemno pomembno, da imamo pse na sprehodih vedno na povodcu – na travnikih, poljih in v gozdu. Kar je za psa igra, je za divjo žival beg za življenje. Pse lahko brez nevarnosti za druge živali spuščamo v pasjih parkih.

Ježi – tihi prebivalci naših vrtov

Zaradi sušnih poletij in pomanjkanja hrane se ježi vse pogosteje umikajo iz gozdov v bližino naselij. Mnogi postanejo stalni prebivalci vrtov in okolice domov. Če v teh hladnih dneh opazimo budnega ježa, ga ne pustimo kar »v naravi«. Opazujmo njegovo gibanje, preverimo, ali je ranjen ali bolan. Buden jež je praviloma lačen. S previdnostjo ga lahko namestimo v večjo škatlo s senom ali bombažnimi krpicami in se nemudoma povežemo z veterinarsko ambulanto ali društvom, ki ima izkušnje z oskrbo ježev. Zima je čas hibernacije – če so ježi budni, je to znak težav, pogosto povezanih s podnebnimi spremembami.

Pirotehnika – zabava za ljudi, trpljenje za živali

Hrup, pokanje in ognjemeti prestrašijo otroke, starostnike in skoraj vse živali. Za domače, rejne in divje živali je pirotehnika eden največjih virov stresa in trpljenja, ki ga povzroča izključno človek – zaradi lastne zabave. Posledice so hude: panika, poškodbe, pobegi, prometne nesreče in trajne psihološke posledice. Številne divje živali zaradi pokanja poginejo. Vse to za nekaj minut užitka. Vsak izmed nas lahko s svojim zgledom, pogovorom in pobudo vpliva vsaj na svoje okolje. Tudi če spremembe ne pridejo takoj, vztrajajmo. Sožitje ni samoumevno – je odločitev.

Za bolj umirjeno novo leto

Naj bo novo leto bolj tiho, bolj povezano z naravo in ljudmi okoli nas. Naj bo vsaj del dneva brez ekranov, v pristnem stiku z bližnjimi in z okoljem, ki nam je dano.

Naravne dobrine, živali in sožitje niso samoumevni. So darilo.

Mojca Furlan

Društvo Reks in Mila

Fotografija: Dreamstime