Mercosur je južnoameriški skupni trg – trgovinski blok, ustanovljen leta 1991, ki ga sestavljajo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj.

Pogajanja o pridružitvenem sporazumu med EU in Mercosurjem so se začela že leta 1999, zaključena so bila 6. decembra 2024, januarja 2026 pa je Svet sprejel sklep o odobritvi podpisa tako partnerskega sporazuma med EU in Mercosurjem kot tudi začasnega trgovinskega sporazuma, pri čemer bo za njuno formalno sklenitev potrebna še odobritev Evropskega parlamenta, medtem ko bo EU maja 2026 začela začasno izvajati trgovinski sporazum.

Čeprav nekateri menijo, da sporazum za Slovenijo predstavlja priložnost za krepitev gospodarskih, sektorskih in diplomatskih vezi ter odpira nove izvozne priložnosti – zlasti za mala in srednje velika podjetja, industrijo in storitve – ter prispeva k večji konkurenčnosti in diverzifikaciji dobavnih verig, številni posamezniki in organizacije opozarjajo na njegove negativne posledice. Med njimi izpostavljajo vpliv na slovenske kmete, kakovost in varnost hrane, človekove pravice, okolje, krčenje deževnega gozda, izpuste toplogrednih plinov ter predvsem dobrobit živali.

Organizacije za zaščito živali opozarjajo na njegov uničujoč vpliv na milijone živali. Države Mercosurja so že danes pomembne trgovinske partnerice EU pri uvozu govejega in piščančjega mesa, sporazum pa bo dodatno povečal dostop teh izdelkov na evropski trg. Večina teh proizvodov izvira iz intenzivnih kmetijskih sistemov, kjer so pogoji reje bistveno slabši od evropskih standardov, kar še dodatno spodbuja širjenje praks, kot so krmišča za govedo in prenatrpani sistemi reje perutnine.

Med prvimi, ki bodo trpeli zaradi trgovinskega sporazuma med EU in Mercosurjem, bodo divje živali in njihovi habitati. Povečanje trgovine z govedino, usnjem in sojo za živalsko krmo bo najverjetneje še pospešilo in povečalo krčenje gozdov. Po podatkih, ki jih je objavila organizacija WWF, je približno 80% krčenja amazonskega pragozda posledica govedoreje, pri čemer se okoli 70% izkrčenih površin spremeni v pašnike za živino. Med letoma 1988 in 2014 je bilo približno 63% izkrčenih površin – torej okoli 480.000 km² (kar ustreza približno 24 površinam Slovenije) – namenjenih prav pašnikom za govedo. Posledice za divje živali so izjemno resne. Zaradi krčenja gozdov vsak dan izgine približno 137 vrst rastlin, živali in žuželk, medtem ko lahko posamezni dogodki, kot so požari, povzročijo množično smrtnost – leta 2020 je v Braziliji poginilo vsaj 17 milijonov vretenčarjev. Krčenje habitatov tako ne pomeni le izgube življenjskega prostora, temveč tudi neposredno smrt ali celo izumrtje številnih vrst.

Države Južne Amerike so že zdaj pomembne trgovinske partnerice EU na področju perutnine in govejega mesa. Ključni problem pa je, da se velika večina teh proizvodov proizvaja po bistveno nižjih standardih dobrobiti živali kot v EU. Sporazum EU–Mercosur pa bo tem izdelkom omogočil še večji dostop do evropskega trga.

Poročilo organizacije Eurogroup for Animals navaja, da države Mercosurja letno zakoljejo več deset milijonov goveda in milijarde perutnine, pri čemer so standardi dobrobiti pogosto slabo regulirani ali neustrezno nadzorovani. Revizije EU so razkrile resne pomanjkljivosti v klavnicah, vključno z neustreznim omamljanjem živali. Sporazum pa bi lahko te prakse še okrepil, saj povečuje trgovino brez uvedbe obveznih standardov dobrobiti živali. Poleg tega pa brazilske nevladne organizacije ocenjujejo, da v Braziliji vsako leto približno 8 milijard živali pogine v krutih razmerah, če upoštevamo tudi nezakonite zakole in kršitve pravil.

V državah Mercosurja baterijske kletke niso prepovedane, zato je večina kokoši nesnic še vedno rejena v takšnih pogojih – v Argentini približno 90%, v Braziliji pa 89%.

Posebej zaskrbljujoče so tudi t. i. »krvne farme« v Argentini in Urugvaju, kjer iz brejih kobil pridobivajo hormon eCG. Kobilam odvzemajo velike količine krvi, pogosto brez ustreznega veterinarskega nadzora, kar lahko povzroča hude zdravstvene posledice ali smrt. Pogosti so tudi prisilni splavi, po nekaj letih pa izčrpane živali končajo v industriji konjskega mesa.

V državah Mercosurja je dovoljena tudi uporaba raktopamina – dodatka v krmi, ki pospešuje rast živali, vendar lahko povzroča stres in zdravstvene težave. Ker je ta snov v EU prepovedana, predstavlja njena uporaba pomembno razliko v standardih dobrobiti živali in varnosti hrane.

Velik problem nenazadnje predstavlja tudi korupcija. Škandal »Carne Fraca« iz leta 2017 je razkril sistemsko korupcijo v brazilski mesni industriji, kjer so podjetja s pomočjo podkupljenih inšpektorjev izvažala pokvarjeno meso. To resno postavlja pod vprašaj zanesljivost nadzora nad varnostjo hrane in dobrobitjo živali.

Tako Slovenija kot Evropska unija se vse bolj zavedata pomena zaščite živali in si prizadevata izboljšati pogoje reje, zato je sprejetje trgovinskega sporazuma z Mercosurjem velik korak nazaj. V primeru dokončne ratifikacije sporazuma obstaja tveganje, da bodo ekonomski interesi ponovno prevladali nad etičnimi vidiki, pri čemer bodo največje posledice nosile živali kot najranljivejši deležniki brez lastnega glasu.

Tjaša Pirtovšek

Društvo AniMa

Fotografija: Dreamstime