Verjetno vsi poznamo rek 'Starega psa ne moreš naučiti novih trikov', ampak ta še vedno precej zakoreninjeni mit nikakor ne drži.

Psi so po naravi dobri učenci. Kot vse zveri so 'reševalci problemov', torej se že v osnovi znajo spopadati z izzivi in iščejo miselne rešitve, kako nekaj doseči. Poleg tega so radovedni in prilagodljivi, še dve pomembni lastnosti, ki govorijo v prid njihovi sposobnosti učenja, ne gre pa zanemariti še ene, nadvse pomembne – psi, vsaj povečini, želijo ugajati ljudem. Mi, ki delamo s psi, radi rečemo, da se psi ves čas učijo, če to hočemo ali ne. Stalno spremljajo in ocenjujejo svojo okolico in se nanjo odzivajo. Na nas je torej, da psa usmerimo v učenje nečesa, kar je nam po godu.

Mladički imajo to prednost, da njihovi možgani resnično vpijajo vse, kar se dogaja, mladi možgani tudi hitreje dojamejo določene stvari in jih hitreje osvojijo, tudi na račun tega, da nimajo toliko globoko zakoreninjenih vedenj, mlajši je pes, z bolj nepopisanim listom delamo. Mlad kuža je bolj razposajen, še bolj radoveden in mnogo bolj živahen – kar ni vedno boljše, ko se trudimo psa nečesa naučiti! Včasih je dejansko lažje delati z odraslim, bolj umirjenim psom, ki se lažje zbere in tudi nedvomno ostane dlje časa zbran kot pa z mladičkom, ki ga razganja od življenja in energije in ga zmoti vsaka malenkost v bližini. Starejši psi običajno tudi hitreje osvojijo novo okolje, dostikrat se hitreje prilagodijo in sprejmejo nove okoliščine, novo rutino.  

Zavedati se moramo tudi tega, da aktivnost, telesna in miselna, ohranja mladost, kar velja za vse, tudi za pse! Kot je povedal kognitivni biolog Ludwig Huber z Dunajske Univerze za veterinarsko medicino: 'Pozitivni občutek, ki ga pes dobi ob uspešno rešenem miselnem izzivu, lahko primerjamo z občutkom, ki ga imajo stari ljudje, ko se naučijo nečesa novega. Redno treniranje možganov tako nas kot tudi pse predrami iz apatije v starosti, poveča motivacijo in sodelovanje in tako znatno poveča učne priložnosti.' V raziskavi, ki so jo vodili med leti 2010 in 2017, so znanstveniki delali z 265 psi in 20 volkovi v Avstriji in na Madžarskem, učili so jih s smrčkom se dotakniti zaslona na dotik in se dotakniti določenih motivov (rože, medvedki ...). Učenje je sicer trajalo več tednov, ampak tudi starejši psi so se vedenja naučili zanesljivo, med učenjem so se zdeli prav zadovoljni, lastniki psov pa so poročali tudi o drugih pozitivnih učinkih treningov v vsakdanjem življenju. Dokazano je torej, da se tudi starejši psi lahko naučijo novih vedenj, še tako abstraktnih, kot je dotik smrčka na določeno podobo na zaslonu na dotik, takšni miselni izzivi pa dokazano tudi ohranjajo njihove kognitivne sposobnosti. 

V epizodi iz leta 2007 sta se tudi dobro znana Uničevalca mitov, Adam Savage in Jamie Hyneman, lotila mitov v povezavi s psi. Med drugim sta se lotila tudi trditve, da imajo starejši psi tako zakoreninjena vedenja, da jih ne moremo naučiti ničesar novega. Za svoj poskus sta en teden delala s sedemletnim aljaškim malamutom in to prepričanje v celoti ovrgla, saj se je pes naučil na povelje usesti, uleči, hoditi ob nogi in dati tačko.

Delo s starejšim psom

K delu s starejšim psom pa moramo seveda pristopiti z upoštevanjem določenih napotkov. Tako kot vedno delamo s psom pozitivno, potrpežljivo in po korakih. V poštev moramo tudi vzeti njegove morebitne telesne omejitve, saj lovljenje frizbija v zraku ali pa 20 zaporednih ponovitev usedanja niso prav blagodejni za starejše telo. Nekateri triki oziroma vedenja so lahko za starejše pse neprijetni, tako da se jim izogibajmo ali pa naredimo manj ponovitev ali lažjo različico.

Vedenja, ki telesno niso tako naporna in kot taka primerna tudi za starejše pasje učence:

• Glas (kuža zalaja na povelje)
• Daj petko (kuža nam s tačko da petko)
• Noska (kuža nam s smrčkom 'da poljubčka' na nos ali lice)
• Tačko (kuža nam enostavno da tačko, lahko ga naučimo tudi razlikovati med levo in desno)
• Nazaj (kuža hodi vzvratno – tu bodimo pozorni, da ne pritiskamo preveč na psa (s pričakovanji), saj je s tem, ko hodi nazaj, mi pa proti njemu, lahko nekaterim neprijetno)
• Plazi se (če plazenje po tleh ni preveč neprijetno, neudobno za psa)
• Prinesi ... (kuža nam na povelje prinese povodec, copate, robčke ...)
• Pospravi igračke (kuža svoje igrače pobere in odnese v določeno škatlo)
• Rini žogo (kuža z gobčkom rine oz. kotali žogo po tleh)
• Poklončka (kuža se nam prikloni, tako da se s komolcema spusti na tla, zadnji del pa ostane dvignjen; bodimo pozorni, da mu ta položaj ni neprijeten zaradi hrbta)

Ko delamo s starejšim psom, se moramo zavedati tudi tega, da včasih navodil enostavno ne razumejo. Mnogi pasji veterani slabše slišijo in vidijo, zato težje ali počasneje razumejo naša navodila. Upoštevajmo njegove starostne tegobe, če pes slabše sliši, uporabljajmo zelo jasne kretnje, če slabše vidi, delajmo v dobrih svetlobnih pogojih in glasneje vodimo z glasom.

Čeprav odrasel in tudi starejši pes ostane lažje dlje časa zbran kot nadvse živahen mladič, moramo vseeno biti pozorni na znake, da je utrujen, mu je v danem trenutku neprijetno ali ga morda celo kaj boli in bi se sodelovanju raje izognil ali pa mu moramo le privoščiti kratko pavzo. Nekateri od teh znakov, t.i. miritvenih signalov, so vohljanje po tleh, oblizovanje, zehanje, umikanje pogleda. Tako kot tudi mi nismo vsak dan enako pripravljeni na delovne zmage, imajo tudi naši pasji prijatelji boljše in slabše dneve, tako da se potrudimo prepoznati njegovo razpoloženje in morebitne omejitve. Naši treningi naj bodo kratki, pozitivno naravnani, uporabljajmo dobre priboljške in predvsem obilo pohvale, bodimo dosledni in potrpežljivi. 

Čas, ki ga aktivno posvetimo našemu pasjemu veteranu, je dragocen tako zanj kot za nas. Je odlična prilika, da z miselno stimulacijo poskrbimo za ohranjanje mladih možganov,  poglobimo odnos in ustvarimo nove spomine.

Urška Medvedšek

Fotografija: Dreamstime